Nedelja, 10. 3. 2019, 12.00
5 let, 1 mesec
Od direktorja do kmeta s širokim nasmeškom #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,15
6
Gregor Ovsenik si je že od otroštva želel biti kmet. Pred leti je zapustil službo direktorja in se odločil za kmetijo, saj oboje skupaj ni šlo več. Bike je zamenjal s kravami in začel pridelovati seneno mleko, iz njega pa začel izdelovati mlečne izdelke. Odločitev se je izkazala za dobro, saj na dvorišče kmetije Odems v Predosljah prihaja čedalje več zadovoljnih kupcev. Najpomembnejša se mu še vedno zdita prav osebni stik z njimi in prodaja na kmetiji, zato bodo vztrajali pri tem. Hvaležen je za izkušnje iz službe, saj mu je njegov način življenja zdaj veliko bolj všeč, čeprav je kdaj tudi tako utrujen, da je zadremal že celo na stolu pri zobozdravniku.
Doma so se njegovi starši ves čas preživljali s kmetijstvom in že od malega je želel biti kmet. Kot pravi, velikih dohodkov ni bilo, a imeli so lepo življenje. Skozi šolanje je ugotovil, da je njihova kmetija čisto premajhna, da bi lahko od nje živel, zato se je zaposlil v kmetijski zadrugi, nazadnje pa se je zaposlil kot direktor v KŽK, ki je bilo hčerinsko podjetje zadruge in v katerem so imeli tri farme s 1.200 glavami živine.
Leta 2011, ko je bil star 30 let, so življenjske razmere pripeljale do tega, da je zapustil delovno mesto in se odločil le za kmetijo. "Imel sem zahtevno službo, kjer sem bil po cele dneve, doma sem bil nato praktično sam za vse, saj je bil oče bolan in obnemogel, zato je bilo nemogoče vse urediti zgolj ob koncih tedna. Takrat sva se tudi z ženo poročila in si začela ustvarjati družino, prišlo je tako daleč, da vse skupaj enostavno ni šlo več. Postaviti je bilo treba na tehtnico in se odločiti za službo ali za kmetijo in prevladala je moja želja iz otroštva," svojo pot razloži Gregor.
50 bikov v hlevu, ki jih je redil, ker časovno drugega ni zmogel, je zamenjal z nekaj kravami in začel pridelovati mleko. S pomočjo brata in njegove žene so ugotovili, da bi to lahko bila dobra tržna niša zanje, naredili manjšo raziskavo in izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna, saj so začeli pridobivati redne stranke.
Paradni konj kmetije je seneno mleko
"Pri nas doma se ukvarjamo s pridelavo in predelavo senenega mleka, torej mleka brez silaže, to je naš paradni konj. Ukvarjamo se z neposredno prodajo tega mleka. Čim več ga poskušamo prodati prav doma, na domačem dvorišču, ker imamo lokacijo izredno ugodno. Življenjske razmere so take, da se nam zdi ta tip prodaje tudi najbolj ugoden, v teh letih se je to izkazalo tudi za pravilno odločitev," pravi Gregor.
Trenutno imajo 15 krav in na dan namolzejo približno dvesto litrov mleka. Polovico ga prodajo kot surovo mleko, ponj pridejo ljudje z lastnimi kanglicami, polovico pa ga predelajo v sveže izdelke – skuto, različne namaze, navadne jogurte in jogurte z okusi, imajo še grški jogurt, kislo, sladko smetano, maslo, mladi sir.
Ponudbo so dopolnili še z jajci. Zaradi površin, zaradi kolobarja in zaradi pestrosti ponudbe imajo tudi nekaj žit – pšenico, piro in ajdo, ki jih meljejo in prodajajo tudi moko.
Ker imajo domača žita in jim občasno ostajajo jajca, so prišli do ideje, da bi izdelovali tudi svoje testenine, zato bodo kmalu v prodajo umestili tudi te, torej rezance in makarone, izdelane iz domačih surovin. Prodajajo še krompir, česen, rdečo peso.
Doma prodajamo, ker si ne morem privoščiti, da bi šel na tržnico
Gregor je komunikativen in ljudje, ki se ustavijo pri njem, običajno še malo pokramljajo, otroci si ogledajo hlev in vsa izkušnja nakupa je bolj kot doživetje, zelo se razlikuje od tiste v supermarketu. Stranke tako gradijo zaupanje, saj lahko same pogledajo, od kod pridejo jajca, kako je v hlevu, od kod dobijo mleko; to jim v današnjem času afer veliko pomeni, opaža Gregor.
"Spremljam trg in je že kar precej konkurence. Sicer pri senenem mleku niti ne toliko, pri prodaji na domu in mlečnih izdelkih pa je tega kar veliko. Kmetije se razlikujemo v tem, kako pristopamo do kupcev, torej v prodaji. Razmere so take, da si ne morem privoščiti, da bi šel na tržnico. Prodaja na domu se je toliko razširila, da bi si s tem, ko bi bil na tržnici, doma delal škodo. Tudi dogodkov in promocij se težko udeležujemo, ker doma nimamo nikogar za zamenjavo. Bolj razmišljamo o tem, kako bi doma še izboljšali prodajo," pravi Gregor.
Prvi jogurt je nastal, ker je žena želela otroku ponuditi kakovostno hrano
Začeli so leta 2011. "Z ženo sva bila sama, dobila sva prvo hčerko. Na pobudo žene, da bi rada naredila za svojega otroka jogurt ali skuto, za katero bo natančno vedela, iz česa je, se je vse začelo. Ko sem pustil službo, sva razmišljala, kako bi vodila kmetijo, in to se mi je zdela dobra tržna niša, zgled pa je bil ženin stric, od koder je ona že poznala okus mleka. Ko sva ga začela molzti in ga dala komu tudi za pokušino, se je začela od ust do ust širiti novica o okusu tega mleka, postopno se je povpraševanje povečevalo," pojasnjuje Gregor.
Pravi, da svoje doprinese tudi Facebook. Prek njega ga je našla bližnja šola, kateri dobavljajo tako mleko kot mlečne izdelke. "A pri šoli je težava proračun. Ne glede na to, koliko je kuhar zavzet in koliko si prizadeva tudi ravnatelj, omejuje jih proračun. Dobavljamo jim kot lokalni ponudnik in na podlagi razpisa, na katerem smo bili uspešni," pravi Gregor.
Kupci njegove generacije želijo biti o izdelkih dobro informirani
Kot pravi Gregor, opaža, da želijo še posebno kupci njegove generacije biti dobro informirani o izdelkih, ki jih kupijo. Ker je osebno na voljo v času prodaje, jim tako lahko pove in pokaže, od kod prihaja na primer jogurt, ki ga bodo zaužili. Ker številni niti ne vedo dobro, kaj pomeni seneno mleko, marsikomu pojasni tudi to, ves čas se na kmetiji hkrati izvaja tudi izobraževalni proces.
"Ko me vprašajo glede surovega mleka, jim enostavno povem, da so moji štirje otroci vsi zrasli ob surovem senenem mleku in da je njihova odločitev, ali bodo uživali surovo mleko ali ga bodo prej prekuhali. Z zgledom pridobijo zaupanje. Surovo mleko je do dveh ur eno od najbolj varnih živil, ker je njegova sestava tako narejena, kar je logično, saj mora mladiček preživeti od tega, ta pa je na začetku zelo občutljivo bitje, ko pride na svet, mora biti zaščiten. Vsebuje ogromno protiteles, že s pasterizacijo, kaj šele s homogenizacijo pa se ta struktura uniči in je živilo veliko bolj osiromašeno, ob tem so sicer prisotna druga tveganja, a za mleko zdrave krave, ki je dovolj hitro ohlajeno in v sebi nima mikroorganizmov, mislim, da ga ni treba prekuhavati," je pojasnil Gregor.
"V okviru projekta Odprta vrata kmetij, ki ga sofinancira Evropa, skrbimo za osveščanje ljudi. Povedali jim bomo, za kaj je dobro mleko, in jih tega naučili. Podobno se dogaja na primer tudi pri mesu – prodajamo mešano teletino, pa pride 35-letnik s svojo mlado družino in ne ve, kaj bi z njim naredil. Naša naloga je vedno bolj tudi to, da ljudem pokažemo in povemo, kako naj stvar uporabijo. Zato gremo tudi v izobraževalno smer," pojasnjuje Gregor.
Zakaj prav seneno mleko?
Industrijske linije uporabljajo silažno mleko, ki ga še močno predelajo, da ima dolg rok uporabe, a njegova sestava je tako osiromašena. Seneno mleko ima v primerjavi s silažnim mlekom dvakrat večjo vsebnost alfa linolenskih kislin, torej ene od maščobnih kislin omega 3. A vse to je prisotno v senenem in manj predelanem mleku, ljudje pa tega ne vedo, šele zdaj se to področje čedalje bolj raziskuje. V Avstriji so to promovirali že okoli 15 let pred nami, v Sloveniji pa so se te raziskave začele zdaj, razlaga Gregor.
"Med njimi so enkrat in večkrat nasičene maščobne kisline. Zaželene so n-3 (omega 3) maščobne kisline. V mleku je največ alfa linolenske kisline, ki niža koncentracijo LDL-holesterola v krvi in uravnava vnetne procese (kar niža tveganja za bolezni srca in ožilja). Vsebuje pa tudi pomembno konjugirano linolno kislino, ki deluje protikancerogeno, znižuje krvni pritisk, preprečuje nastanek sladkorne bolezni in debelosti ter ima ugoden vpliv na imunski sistem in upočasnjuje nastanek arteroskleroze. Protikancerogeno delujejo tudi maščobne kisline z lihim številom ogljikovih atomov in razvejenimi verigami, ki jih proizvajajo mikroorganizmi v vampu in so njihove vsebnosti povezane z dogajanjem v njem," pišeta avtorja.
Po njuni raziskavi na populaciji 2,3 odstotka slovenske populacije krav so s petkratnim vzorčenjem ugotovili:
- da je bil za mleko krav, ki so dobile v obrokih veliko travniške krme, značilen manjši delež nasičenih maščobnih kislin;
- večji delež večkrat nenasičenih maščobnih kislin kot za mleko krav, ki so dobile v obrokih veliko koruzne silaže;
- v primerjavi s kravami, ki so dobile v obrokih veliko koruzne silaže, je vsebovalo mleko krav, ki so dobile veliko travniške krme, 70 odstotkov več α-linolenske kisline in 86 odstotkov več konjugirane linolne kisline;
- več vitamina E in β-karotena kot mleko krav, ki dobijo v obrokih veliko koruzne silaže.
Vir: Raziskava Verbič in Perpar, 2014
Gregor dnevno kosi travo in jo vozi živalim
Pri senenem mleku je dovoljeno krmiti samo s svežo travo in s posušenim senom. Prepovedana je vsaka krma v obliki silaže, torej koruzna, travna silaža, pivske tropine. Dodajajo tudi posušena in zmleta žita.
"Dnevno kosim travo in jo živalim pripeljem svežo. Ko tega ni, uporabljamo seno in dodajamo žita, za beljakovine in energijo, torej za uravnavanje obroka dodajamo koruzo, ječmen, repične pogače in tudi vitamine, da se obrok pravilno izravna," pojasnjuje Gregor krmljenje živali, ki mora vso dodatno kupljeno krmo tudi natančno evidentirati. Trenutno je tudi v postopku pridobivanja certifikata za seneno meso.
Razlika je v okusu, pa tudi prvi stik s kmetijo je pri proizvodnji takega mleka drugačen, pravi Gregor. "Živimo v okolju, ki ne smrdi, ni neprijetnega smradu. Nimamo kupov, prekritih s polivinilom. Ljudje pridejo v štalo in diši po senu, ne smrdi, starejše generacije povejo, da je tako kot včasih. Stranke pohvalijo vonj in okus," pojasni Gregor in doda, da se zaradi svoje ugodne sestave mleko tudi skisa popolnoma drugače in je dobro, industrijskega mleka ni mogoče tako skisati.
Pridelava tega mleka je primerna za manjše kmetije
"Smo majhna kmetija, obkrožena z velikimi živinorejci ali s poljedelci, ki imajo po sto hektarjev krompirja, pri nas je nemogoče dobiti zemljo. Za takšno kmetijo je pridelava senenega mleka dobra rešitev. Naš cilj je namreč preživeti, torej da kmetija omogoča preživetje mene in moje družine in tako, s temi količinami z dodano vrednostjo, to lahko dosežemo. Naš cilj niso trgovske verige, saj količinsko ne bi mogli dohajati naročil. Ostali bomo butična kmetija in bodo naši prihodki vezani na to, kar bomo prodali sami oziroma s kar najmanj posredniki," pove Gregor.
Prednost Gregorjeve lokacije je ta, da je ob prometnici in v naselju, zaradi česar pride mimo več strank. Slabost te lokacije pa je, da je v naselju, njegovi travniki so čez glavno cesto in živine ne more pasti na njih, saj bi jo moral vsak dan seliti čez zelo prometno cesto. To bi bil lahko prvi dejavnik, zaradi katerega bi lahko obupal, a se je kljub temu pridelave lotil. Začel je z malim in si želel najprej poskusiti, nato pa se je povpraševanje začelo povečevati in povečal je tudi proizvodnjo.
"Brez žene nisem nič," poudari Gregor.
Odpreti želijo manjšo trgovinico
Prvi cilj je, da bodo naredili tudi manjšo trgovino, kjer bodo lahko ljudje izdelke kupili tudi zunaj njihovih uradnih ur. Povezati se želijo še z drugimi lokalnimi kmeti in ponudbo dopolniti tudi z njihovimi izdelki – zato, da bo potrošnik čim več dobil na enem mestu, in tudi zato, da bodo kmetje med seboj bolj povezani.
"Marsikdo mi je že rekel, zakaj ne postavim mlekomata ali avtomata. En razlog je osebni stik, s strankami se spoznavamo in postajamo prijatelji. Tako tudi takoj dobiš odziv. Drugo je pa tudi to, da če si vzamem čas za stranko, ki je prišla po mleko, in ji povem, da imam še jogurt in moko, ji lahko prodam več, kot če bi vzel le liter mleka na mlekomatu," razlaga Gregor.
"Ko smo začeli, smo začeli po malo, ne smeš se kar zaleteti v neko stvar"
"Ko smo mi začeli, smo začeli z majhnim. Ne smeš se kar zaleteti. Če ne proizvajaš veliko in ne zaslužiš veliko, moraš paziti, da ne zapraviš veliko, in ko se odločiš za eno tako stvar, je treba najprej pogledati, kaj lahko narediš z obstoječim. Tudi mi smo dokupovali po eno ali dve kravi, prostor za predelavo smo uredili v stari mlekarnici, da je izpolnjeval pogoje, in to z minimalnimi stroški, saj nismo vedeli, ali se bo obneslo ali ne, ali bodo ljudje kupovali izdelke. Če bi si najprej naredil stroške in v proizvodnjo vložil od sto do dvesto tisočakov, nato pa ugotovil, da zadeva ne deluje, bi se pokopal," razlaga Gregor.
Drugače od marsikaterega kmeta Gregor meni, da bi lahko nadzorov kakovosti še več. "Ob vseh različnih aferah menim, da bi lahko bilo nadzorov izvora surovin še več. Po drugi strani pa je pri meni tako, da ljudje, ki pridejo k meni po izdelke, lahko vidijo mlekarno, hlev, ničesar nimam, kar bi lahko skrival, vse lahko vidijo na lastne oči. Vsaka najmanjša napaka se že takoj pokaže tudi na izdelku in za vsako odgovarjam jaz sam, ko stojim pred svojo stranko. Če je jogurt pokvarjen, se nimam kam skriti, jaz sem mu ga prodal in logično je, da mi je v interesu, da je vse tako, kot je prav," pojasnjuje Gregor.
Gregor je hvaležen za izkušnje iz delovnega okolja, saj še bolj ceni, da je doma
"Hvaležen sem za prav vse izkušnje, ki sem si jih nabral, ko sem bil še v službi. Vesel sem, da sem jih lahko pridobil, še bolj sem vesel, da sem zdaj doma in počnem, kar sem si že od nekdaj želel. Res sem samo kmet in nimam poleg tega še druge službe, saj je bila tudi žena strogo proti temu in je dejala, da če se kmetija sama ne more preživljati, jo bomo zaprli še isti dan in da oboje hkrati nima smisla," je dejal Gregor. Za deset dni na leto na kmetijo pride fant iz bližnje vasi, ki jim z veseljem priskoči na pomoč in uredi vse potrebno, da lahko gredo v tem času na dopust. Kot pravi, je vesel, da si lahko to privoščijo.
Meni, da imajo srečo, da so smernice take, da ljudje vedno bolj cenijo doma pridelano kakovostno hrano in jo je mogoče prodati. Je pa časovno to zelo zahtevno. "Za to se odločiš, gre za način življenja in s tem je treba živeti. Ne razmišljam o tem, kakšen je moj delavnik. Je pa velika sreča, da je moja žena po četrtem otroku ostala doma, saj ji do dopolnjenega šestega leta starosti otrok država plačuje prispevke. Otroci pridejo iz šole in vrtca na kuhano kosilo, najmlajši, ki je star dve leti, je ves dan doma," pravi Gregor, ki v tem vidi veliko prednosti, saj čeprav dela, otroci vedno vedo, kje ga najdejo, in jim lahko večkrat na dan nameni svojo pozornost.
"Ni mi do novega traktorja in tega, da bi delal samo še za odplačilo"
Trenutno kmetija prinaša dovolj prihodkov za eno plačo, želijo pa jo zapeljati v to smer, da bi lahko prinašala dovolj prihodkov za oba. Ker imajo zelo malo površin, so subvencije tako nizke, da se nanje ne zanaša, čeprav je dobrodošel prav vsak dohodek, kot pravi, te pomenijo le od tri do pet odstotkov trenutnih prihodkov. Na kmetiji ima prav tako zgolj tisto, kar potrebuje. Raje ima, kar uporablja, in tega manj. "Če vem, da si traktorja ne morem privoščiti, ga ne bom kupil. Imam dva stara traktorja in to je dovolj. Ne bom delal samo zato, da bom lahko odslužil traktor, z vsemi naložbami je treba po pameti," pravi Gregor, ki mu je ravno delo s traktorjem na travniku od vsega najbolj všeč.
Mobinga in slabih odnosov je v službah čedalje več, tudi časovno so ljudje čedalje dlje v službah, opaža Gregor. "Vesel sem, da sem doma. Zdaj večkrat vidim, kako nekdo pride zvečer po mleko, ko grem jaz ravno iz hleva, on pa je še ves lepo oblečen ravno prišel iz službe. Jaz sem v tem času popoldne z ženo spil še eno kavo in bil celo malo z otroki, ko on še niti do doma ni prišel, takrat sem še posebno vesel, da sem se odločil za to pot," pravi Gregor.
Omejuje ga le utrujenost ob koncu dneva, zadremal je celo pri zobozdravniku
Veliko vidi potenciala, omejuje ga to, da vsega ne more narediti naenkrat. Velikokrat ima čez dan ideje, pa si misli, da si jih bo zvečer zapisal, a ko pride v hišo, nima več energije za nekaj takega. Zato, kot pravi, je zelo dobrodošla pomoč brata, svakinje, ki razmišljata tudi o takšnih stvareh, kot je embalaža in zunanja podoba izdelkov. Včasih si želi, da bi lahko čez dan še malo sedel za računalnik, a enostavno zmanjka časa.
"Velikokrat sem tako utrujen, da se zgodi, da kar zadremam. Zgodilo se mi je že, da sem zadremal celo pri zobozdravniku na stolu," se smeji Gregor. Iz časa, ko je še hodil v službo, morda pogreša prav ta čas in energijo, da bi kdaj lahko prebral kaj, kar ga zanima. Sicer v njegovem življenju niti dva dneva nista enaka.
Z ženo sta se spoznala prav v službi, ko je prišla na razgovor. Preden je ostala doma, je bila osem let vodja poljedelstva v obratu, saj je po izobrazbi agronomka. Od delovnega okolja pogreša kdaj le to, da bi lahko šla v službo, naredila svoje in za tisti dan končala, saj ima doma delo ves čas.
Doma zelo skrbita za družinske rituale in tudi sicer zelo rada preživljata čas skupaj. Pomembni so jima njune skupne kave, družinsko kosilo in drobne pozornosti skozi dan.
Drug drugega se ne naveličata, celo nasprotno. Ko sta kam vabljena, da bi šli moški posebej in ženske posebej, ju vedno začudeno gledajo, ko predlagata, da bi dejavnosti počeli vsi skupaj. "Imamo se dobro, čisto v redu nam je," je dejal Gregor in nasmejan pogledal ženo, ki je bila v tem času ravno sredi peke domačega kruha in je pripravljala krušno peč.
6