Ponedeljek, 8. 4. 2024, 11.26
3 tedne, 1 dan
NSi za razpravo o podražitvi daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,01
"V Novi Sloveniji ne želimo odkrivati tople vode, želimo pa vedeti, zakaj je topla voda v Šaleški dolini tako draga," se sprašuje Aleksander Reberšek, poslanec NSi.
V NSi zahtevajo sklic nujne seje komisije DZ za nadzor javnih financ, na kateri bi obravnavali podražitev daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Kot so poudarili, nihče od pristojnih ne zna jasno pojasniti strukture cene in utemeljiti končne cene daljinskega ogrevanja za odjemalce.
Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal poslanec NSi Aleksander Reberšek, je problematika zelo visoke podražitve daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini v javnosti izpostavljena že nekaj časa, a odgovorni še vedno niso podali primernih pojasnil. "Ljudska iniciativa preprosto ne dobi odgovorov in tudi ne more dostopati do informacij oziroma dokumentov, ki bi pokazali, kako se cena daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini sploh oblikuje," je dejal.
Pretekli mesec so se člani Ljudske iniciative Velenje, ki si prizadeva za znižanje cen energentov, po njegovih besedah obrnili na komisijo za nadzor javnih financ in ji predstavili informacije, ki jih imajo. "V Novi Sloveniji smo se odločili, da bomo na temo dviga cen ogrevanja sklicali nujno sejo komisije, na katero bomo povabili vse ključne akterje," je pojasnil.
Nenavadno visoka podražitev
Variabilni del cene toplote se je v približno enem letu zvišal za okrog 60 odstotkov, znesek na položnicah pa za 48 odstotkov, je poudaril. "Gre torej za visoko povišanje cen in na komisiji za nadzor javnih financ želimo odgovore, zakaj je do tega prišlo," je dejal.
Takšno povišanje cen je po njegovih besedah sporno tudi zato, ker se pri daljinskem ogrevanju v Šaleški dolini uporablja para, ki nastane kot stranski produkt delovanja Termoelektrarne Šoštanj. To bi moral biti zadosten razlog za ugodne cene, je prepričan. "V Novi Sloveniji ne želimo odkrivati tople vode, želimo pa vedeti, zakaj je topla voda v Šaleški dolini tako draga," je dodal.
Otežen dostop do informacij
Na po njunih besedah nedopustne podražitve sta opozorila tudi člana iniciative Sara Bajec in Asmir Bećarević. Bajčeva je poudarila, da s pobudami za dostop do informacij javnega značaja doslej niso bili uspešni. V Komunalnem podjetju Velenje so jim pojasnili, da potrebujejo več časa za pripravo zahtevanih podatkov, na velenjski občini pa so jim zahtevo po dostopu do podatkov po njenih besedah zavrnili.
"Prizadevanja bomo nadaljevali vsaj do takrat, ko bo prišlo do konkretnega znižanja cen toplotne energije. Menimo namreč, da so prenapihnjene, ljudje pa tako visokih zneskov niso zmožni plačevati," je dodal Bećarević. Ukrepe v pomoč prebivalcem po njegovih besedah pričakujejo tudi od države.
"Niso krive občine, ampak med drugim tudi država"
Na občinah so krivdo za podražitve in očitke o spornem ravnanju že večkrat zavrnili. Kot sta v pozivu premierju Robertu Golobu februarja zapisala velenjski župan Peter Dermol in šoštanjski župan Boris Goličnik, za podražitve nista krivi občini, temveč je treba vzrok zanje iskati pri več dejavnikih. Med drugim sta prepričana, da bi morala država plačevanje emisijskih kuponov izločiti iz cene toplotne energije.
