Sreda, 20. 9. 2023, 17.45
7 mesecev, 1 teden
DZ znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,26
Proti spremembam so sicer največje verske skupnosti, med drugim Katoliška Cerkev, Islamska skupnost in Evangeličanska Cerkev, nastopile že v javni obravnavi, ki je potekala marca. Poudarile so, da bo znižanje pomenilo nedovoljen poseg v že pridobljene pravice ter zmanjšalo že dosežene standarde verske svobode. Spremembe pa so podprle manjše verske skupnosti, ki so ocenile, da se z njimi odpravlja diskriminatorno uredbo, ki je določala različno višino kritja prispevkov za verske skupnosti glede na status splošno koristne organizacije.
DZ je z 52 glasovi za in 18 glasovi proti sprejel spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem. V opoziciji so spremembo ocenili kot nedopusten poseg v že pridobljene pravice, v koaliciji pa so zatrdili, da zgolj odpravljajo nezakonito stanje na tem področju.
Sprememba zakona zvišuje zakonsko določeno višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem z zdajšnjih 48 na 60 odstotkov povprečne plače. Hkrati tudi ukinja lansko uredbo vlade, s katero je ta določila stoodstotno kritje prispevkov. Tako bo višina kritja prispevkov za večino verskih uslužbencev po novem dejansko nižja za 40 odstotkov.
Pred letom 2012 je namreč zakon določal, da država verskim uslužbencem krije najmanj 60 odstotkov prispevkov za socialno varnost povprečne plače. Leta 2012 je DZ sprejel zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim je najnižjo možno višino kritja znižal na 48 odstotkov. Maja lani je nato vlada sprejela uredbo, s katero je višino kritja prispevkov verskih uslužbencev zvišala na sto odstotkov. Pri tem je tudi določila, da stoodstotno kritje pripada le verski skupnosti, ki ima priznan status splošno koristne organizacije, tistim brez statusa pa je pripadlo 60-odstotno kritje.
Ker imajo status splošno koristne organizacije po omenjeni uredbi največje verske skupnosti, ki imajo tudi veliko večino verskih uslužbencev, ki jim država v celoti krije prispevke, bo danes sprejeta sprememba prizadela predvsem slednje, medtem ko se za manjše verske skupnosti ne bo spremenilo nič.
Proti spremembam so sicer največje verske skupnosti, med drugim Katoliška Cerkev, Islamska skupnost in Evangeličanska Cerkev, nastopile že v javni obravnavi, ki je potekala marca. Poudarile so, da bo znižanje pomenilo nedovoljen poseg v že pridobljene pravice ter zmanjšalo že dosežene standarde verske svobode. Spremembe pa so podprle manjše verske skupnosti, ki so ocenile, da se z njimi odpravlja diskriminatorno uredbo, ki je določala različno višino kritja prispevkov za verske skupnosti glede na status splošno koristne organizacije.
Na sporen poseg v že pridobljene pravice, je v opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ
Da sprememba predstavlja sporen poseg v že pridobljene pravice, je sicer v svojem mnenju opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Sprememba se zdi omenjeni službi tudi ustavno sporna, saj da bi morala biti v primeru, ko je določena nova in fiksna višina denarne pomoči verskim uslužbencem, za to podana ustrezna utemeljitev, ki pa da je ni bilo.
V današnji obravnavi v DZ je ministrica za kulturo Asta Vrečko iz vrst Levice zanikala, da bi posegali v že pridobljene pravice. "O pridobljenih pravicah bi lahko govorili samo, če bi bile te pridobljene na podlagi zakona in ne uredbe," je dejala. Uredba je namreč po prepričanju ministrice pravice zvišala brez zakonske podlage, ker lahko višino kritja socialnih prispevkov določa le zakon. S spremembo naj bi tako le vzpostavili prejšnje, zakonito stanje.
V opoziciji so medtem menili, da je danes sprejeta sprememba nezakonita. Andrej Hoivik (SDS) je spomnil na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da DZ ne more razveljaviti uredbe, ki jo je sprejela vlada, ker je to izključno pristojnost vlade. "Današnja odločitev tako pomeni novo prakso DZ, ki je zelo slaba in zelo škodljiva z vidika spoštovanja vladavine prava in delitve oblasti," je dejal.
Zelena luč DZ noveli zakona o zaščiti živali
Poslanci so na današnjem glasovanju sprejeli novelo zakona o zaščiti živali, s katerim želijo predlagatelji zagotoviti večjo zaščito živali pred zanemarjanjem. Za sprejetje novele je glasovalo 52 poslancev, proti jih je bilo 17.
Predlog novele zakona o zaščiti živali so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD). Potrjeni zakon med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah. Ureja tudi status terapevtskih psov.
Poslanci so na današnjem glasovanju sprejeli novelo zakona o zaščiti živali, s katerim želijo predlagatelji zagotoviti večjo zaščito živali pred zanemarjanjem. Za sprejetje novele je glasovalo 52 poslancev, proti jih je bilo 17.
Zakonsko besedilo določa tudi oblikovanje posebne enote uradnih veterinarjev, ki bo opravljala preglede, nadzorovala pogoje nastanitev in izvajala ukrepe na ozemlju celotne države.
Predvideva tudi vzpostavitev instituta kvalificiranega prijavitelja. Gre za osebe, katerih naloge bodo primarno v odkrivanju ter prijavljanju mučenja in zanemarjanja živali, osveščanju in sodelovanju v inšpekcijskih postopkih.
Ravno institut kvalificiranega prijavitelja je v javnosti dvigal največ prahu. Njegovi uvedbi so nasprotovali predvsem v veterinarski in kmetijski stroki, kjer so prepričani, da se s to določbo degradira veterinarski poklic, 40-urno izobraževanje, ki je potrebno za pridobitev tega naziva, pa da je premalo.
Kot je danes na seji DZ poudarila poslanka Hot, bodo ti dokaze o neprimernem ravnanju z živalmi zbirali samo ob prisotnosti uradnega veterinarja, na javnem mestu, ne da bi vstopali na zasebna zemljišča.
Do predloga novele zakona o zaščiti živali so bili kritični tudi v zakonodajnopravni službi DZ, kjer so med drugim opozorili na številne pomanjkljivosti in nejasnosti v besedilu.
Vlada je podprla zakonske cilje in vsebinske rešitve, vendar pa je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko opozorila, da tudi dopolnjeni predlog zakona še vedno vsebuje določene rešitve, ki bodo težko izvedljive. Med drugim mučenje iz malomarnosti ni opredeljeno kot kaznivo dejanje, zato bo treba dopolniti še kazenski zakonik.
Predstavniki društev za zaščito živali so pozdravili uvedbo kvalificiranega prijavitelja. Kot so poudarili na seji matičnega odbora DZ, s tem zgolj dobivajo pravno podlago za dejavnosti, ki jih že vrsto let izvajajo. Naklonjeni so tudi video nadzoru v klavnicah, ki je, kot so pojasnili, uveden že v številnih drugih državah.
Novelo so podprli poslanci koalicijskih poslanskih skupin. V opozicijskih SDS in NSi pa je niso podprli, saj pritrjujejo ocenam strokovnih organizacij, da je zakon pomanjkljiv in v praksi neizvedljiv.
Opozicija predlaganim zakonskim rešitvam nasprotovala
Predlaganim zakonskim rešitvam so nasprotovali v opoziciji.
Andrej Kosi (SDS) se je strinjal, da je treba preprečiti primere zanemarjanja in mučenja živali, kot smo jim bili v zadnjem času priča v medijih. Vendar je poudaril, da imamo zato že vzpostavljene ustrezne državne inštitucije. Moti ga tudi, da bo nekdo lahko stal na javni površini in nadziral dogajanje na zasebni lastnini. Pri tem pa se pojavlja tudi vprašanje, kako se bo ugotavljalo kršitve v majhnih mestnih stanovanjih, kjer so psi pogosto prostorsko bolj omejeni od psov na verigi na kmetijskih dvoriščih.
Čadonič Špelič: Namen je pravi, pot pa ni
Da ta zakon potrebujemo, se je strinjala poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, ki tudi sama prihaja iz vrst veterinarske stroke. "Namen je pravi, pot pa ni, in če hočemo, da bo zakon res deloval, mora biti tako tudi napisan," je poudarila in spomnila na 14 strani dolgo poročilo zakonodajnopravne službe DZ glede predlagane novele.
Gre za zakon z veliko pomanjkljivosti, nekatere predlagane rešitve so sporne tudi z ustavnopravnega vidika, je spomnila na pripombe zakonodajnopravne službe DZ. Zakon je treba po prepričanju poslanke NSi spisati na način, da bo mučitelja pripeljal pred sodišče in bo pravnomočno obsojen ter njegovi odvetniki ne bodo mogli najti pravnih praznin in procesnih napak.
V NSi so vložili dopolnilo k zakonu, na podlagi katerega bi se črtalo 11. člen predlagane novele, ki vzpostavlja institut kvalificiranega prijavitelja. To dopolnilo po mnenju poslanke Čadonič Špelič simbolno pokaže, kako ne razumemo delovanja pravne države in sistema inšpekcijskega nadzora. Zakonodajnopravna služba DZ je po njenih besedah opozorila tudi na nejasna določila glede sodelovanja inšpektorjev in kvalificiranih prijaviteljev.
Predstavniki veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani so med današnjim delovnim obiskom predsednika državnega sveta Marka Lotriča in drugih predstavnikov državnega sveta danes ponovno opozorili, da predlagana novela ne odgovarja na aktualne razmere na področju zaščite živali in ne upošteva veljavnega slovenskega pravnega reda.
DZ potrdil tudi novelo zakona o KGZS
DZ je na današnji redni seji z 49 glasovi za in 20 glasovi proti sprejel novelo zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), s katero želijo predlagatelji, kot pravijo, zagotoviti depolitizacijo zbornice. Novelo je podprla večina koalicijskih poslancev, proti so bili v opoziciji.
Predlog novele so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić (Svoboda).
Novela vsebuje tri člene, bistvo pa je zajeto v prvem členu, ki določa, da za člane določenih organov zbornice na naslednjih volitvah, ki bodo leta 2024, ne bi smeli kandidirati člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta, funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktorji občinske uprave ali tajniki občine, je na današnji seji povzela Čalušić.
Omejitev imenovanja se osredotoča na ključne organe zbornice, torej svet, upravni odbor ter predsednika in podpredsednike.
Predlagatelji novele so prepričani, da ta zagotavlja avtonomijo in depolitizacijo zbornice.
Novelo so na glasovanju podprli poslanci Svobode in Levice ter trije poslanci SD. Podporniki novele so v današnji razpravi v DZ opozorili na spolitiziranost zbornice, ki da jo nekatere politične stranke zlorabljajo in uporabljajo kot svoj "peskovnik".
Glasovanja so se sicer vzdržali nekateri poslanci SD, saj so v poslanski skupini izrazili nekaj dilem o zakonitosti, smotrnosti, predvsem pa o dopustnosti predlaganih rešitev oz. sprememb.
Novele pa niso podprli v SDS in NSi, ki so med drugim izpostavili pomisleke KGZS, da je zakon nesprejemljiv, saj posega v avtonomijo zbornice, ne odpravlja neskladnosti z ustavo, obenem pa so predlagane spremembe neizvedljive.
Da je zakonski predlog ustavno sporen, so v današnji razpravi opozorili nekateri ustavni pravniki. Številne pomisleke glede predloga novele zakona je izrazila tudi zakonodajnopravna služba DZ. Med drugim so na seji matičnega odbora DZ izpostavili, da elementi, bistveni za oceno skladnosti predlagane rešitve s splošnim načelom sorazmernosti, v zakonodajnem gradivu niso pojasnjeni.
Dopolnilo NSi, s katerim bi se črtalo prvi člen novele zakona, ni prejelo zadostne podpore.
DZ potrdil novelo zakona o visokem šolstvu
DZ je danes z 51 glasovi za in brez glasu proti potrdil novelo zakona o visokem šolstvu, ki ureja pravni status članic univerze in javno službo v visokem šolstvu. Ta obsega izobraževalne, znanstveno-raziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti, izvajajo jo javni visokošolski in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe.
Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Matjaž Krajnc je na torkovi seji povedal, da novela primarno ureja zahtevi ustavnega sodišča po ureditvi javne službe v visokem šolstvu in pravnega statusa članic univerz. Ustavno sodišče je ocenilo, da ni jasno določeno, ali so lahko članice univerze samostojne pravne osebe ali ne.
Po predlogu novele se javna služba financira iz javnih virov, iz nejavnih virov pa, če tako določa zakon o visokem šolstvu, kar se nanaša na izredni študij, ki ga izvajajo javni visokošolski zavodi. Glede pravnega statusa članic univerz novela določa univerzo kot pravno osebo, njene članice pa se kot njen del tudi vpišejo v sodni register.
Novela zakona članicam univerze omogoča opravljanje tržne dejavnosti in samostojno razpolaganje z ustvarjenim prihodkom. Predvideva tudi varovalko, da univerza in ustanovitelj za obveznosti članice ne odgovarjata ter da se morebitna izguba ne sme kriti iz sredstev javne službe.
Novela vključuje še manjše spremembe in dopolnitve, vezane na vzpostavitev pravnih podlag za elektronsko poslovanje in vodenje digitalnih evidenc v visokem šolstvu ter na položaj visokošolskih učiteljev, izvoljenih v funkcijo dekana članice. Ureja tudi dostop do visokošolskega izobraževanja tujim državljanom, ki v Sloveniji zaključijo srednješolsko izobraževanje, in do subvencioniranega bivanja tujih državljanov in državljanov EU.
Poslanci vloženih dopolnil SDS v zvezi z definicijo javne službe in zamejskimi študenti niso podprli.
