Četrtek, 12. 5. 2016, 15.06
6 let, 7 mesecev
Na GZS zavračajo Mramorjevo davčno reformo in predstavljajo svoj predlog
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
Naš predlog davčne reforme bi prinesel večjo razbremenitev za širok krog zaposlenih, trdijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Finančni minister Dušan Mramor je februarja napovedal razbremenitev stroškov dela za od 60 do 90 milijonov evrov. Kako bi to dosegli, bo moralo po njegovih besedah povedati gospodarstvo samo, zato je do zdaj opravil že več krogov usklajevanj s predstavniki delodajalcev in sindikatov. Predlagal bo spremembe dohodninske lestvice in obravnave nagrad, za izpad teh prihodkov pa bi zvišal davek od dohodkov pravnih oseb.
"Če je kdo dobil vtis, da gospodarstvo podpira predlog finančnega ministrstva, se moti," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Namesto tega so na GZS skupaj z Zbornico davčnih svetovalcev Slovenije pripravili svoj predlog, ki bi stroške dela razbremenil za 328 milijonov evrov, vire pa bi našli predvsem v zmanjšanju javne porabe.
Reforma javnega sektorja je sestavni del zahtev GZS. "Dokler ne bomo prestrukturirali javnega sektorja, bomo le prelagali iz enega žepa v drugega," je dejal Hribar Milič, ki se ne strinja s trditvami, da javne porabe ni mogoče zmanjšati.
Vodja analitike GZS Bojan Ivanc je dejal, da gre za pet skrbno pripravljenih predlogov, ki naslavljajo tako visoko obremenitev dela najbolj produktivnih kot tudi širšo populacijo delovno aktivnih, vključno s tistimi z najnižjimi plačami. "Ugodnih učinkov bi bilo deležnih 570 tisoč zaposlenih, vsako leto pa bi nastalo od 3.000 do 4.000 novih delovnih mest," je napovedal.
Poleg optimizacije delovanja javne porabe, ki bi po tem predlogu vključevala reformo šolstva, optimizacijo ter digitalizacijo delovanja upravnih enot in služb javne uprave, reformo zdravstva in reorganizacijo lokalne samouprave, kot alternativni vir za nadomestitev izpadlih javnih prihodkov zaradi znižanja obremenitve dela med drugim ponujajo davek na nepremičnine, redefinicijo košarice zdravstvenih pravic in višje poenotene prispevke pri opravljanju drugih vrst dela.
"Vsak, ki se srečuje z javnim sektorjem, ve, da je v njem mogoče in treba prihraniti tisto, kar bi lahko služilo za razbremenitev plač in naših drugih predlogov," je dejal Samo Hribar Milič.
Zaradi visoke obdavčitve visoko izobraženih zaposlenih imajo podjetja težave pri iskanju novih kadrov. "Dobre kadre dobimo težko in jih je premalo, a le tako dosežeš uspeh," je dejal predsednik upravnega odbora družbe Solvera Linx iz Ljubljane Otmar Zorn.
Direktor družbe Imagine iz Maribora Matej Leskovar je dodal, da bi v primeru bolj fleksibilne zakonodaje zagotovo več zaposlovali in razvijali nove projekte. A tega si zdaj ne upajo, kaj šele, da bi svoje zaposlene primerno nagradili. "Mesece in mesece iščemo dobre kadre, ko jih izobrazimo, pa je izziv, da jih obdržimo," je dejal.
Predsednica Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Simona Štravs posebej izpostavila zahtevo po uvedbi socialne kapice. Uvedla jo je že večina držav, ki jim je slovensko gospodarstvo konkurenčno, v Sloveniji bi jo lahko določili pri dvakratniku povprečne plače. "Lahko se zviša, vendar naj se jo vendar določi," je zahtevala.
