Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
26. 3. 2008,
16.11

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Sreda, 26. 3. 2008, 16.11

8 let

LDS za jasno strategijo reševanja vprašanje meje s Hrvaško

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Na četrtkovem sestanku premiera Janeza Janše s predsedniki parlamentarnih strank o Hrvaški bo LDS predlagala postopek za reševanje vprašanja meje s Hrvaško.

"Vlada namreč po oceni LDS nima ne dolgoročne strategije in ne kratkoročnih ukrepov glede teh vprašanj," je dejala predsednica LDS Katarina Kresal. Kot je pojasnila, bi se po oceni stranke morala Slovenija s Hrvaško najprej dogovoriti in zapisati, kaj predstavlja stanje na dan 25. junija 1991, vključno z vsemi spornimi točkami. Med slednje po oceni LDS sodijo slovensko-hrvaško-madžarska tromeja v Prekmurju, zemljišča okoli Mure, Snežnika, Sekuličev, Tomšičeve parcele ter problem meje na levem bregu Dragonje in morske meje.

Državi bi se nato morali dogovoriti in skleniti sporazum o izogibanju kakršnimkoli incidentom ali posegom na teh spornih točkah.

"Državi bi morali najprej izkoristiti vsa diplomatska politična sredstva"

Pred morebitnim zatekanjem k reševanju vprašanja meje s sodnimi sredstvi, pa bi po oceni LDS morali državi najprej izkoristiti vsa diplomatska politična sredstva, kot so anketna komisija, dobre usluge ali sprava. Šele v primeru, da ta ne bi uspela, bi lahko govorili o sodnih sredstvih, sodišču ali arbitraži, je poudarila, saj po oceni LDS vlada omenjenih političnih sredstev še ni izkoristila.

"Janša in Rupel nimata izdelane jasne strategije o dogovorih s Hrvaško" Po oceni stranke premier in zunanji minister Dimitrij Rupel "nimata izdelane jasne strategije, kako peljati dogovore s Hrvaško, da bi prišli do dogovora o naši medsebojni meji, še manj pa imata kakršnokoli strategijo kratkoročnih ukrepov" za vsakdanje dogodke na meji, je dejala Kresalova. Zato je po oceni LDS premier tudi sklical četrtkov sestanek.

Kresalova: Reševanje vprašanja meje presega obdobje ene vlade

Po prepričanju LDS pa gre pri reševanju vprašanje meje za dolgoročen, nacionalni projekt, ki presega obdobje ene vlade in je zato treba v tem smislu pripraviti dolgoročno strategijo in se tako izognili izkoriščanju vprašanj meje v predvolilne namene, je dejala.

Kresalova dvomi v koristnost srečanj s predsedniki parlamentarnih strank Potem ko se je o odnosih s Hrvaško v zadnjem letu s predsedniki parlamentarnih strank premier sestal že nekajkrat, pa je Kresalove glede koristnosti teh srečanj dejala, da "reakcije vlade in premiera niso odsevale tega, kar so se pogovarjali" na teh sestankih in da so bili "vse prepogosto naknadno obveščeni o tem, kaj je premier že naredil". Pri tem je kot primer navedla vprašanje hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone.

Zavod 25. junij: O ozemlju, ki je bilo leta 1991 slovensko, se nima nihče pravice pogajati

Pred četrtkovim sestankom se je oglasil tudi Zavod 25. junij. V sporočilu za javnost so pozvali predsednike parlamentarnih strank, naj se na srečanju poenotijo v prizadevanjih za zaščito slovenskega ozemlja, morja, lastnine in državljanov. Zato naj podprejo sprejetje zavezujočih sklepov v državnem zboru, iz katerih bo razvidno, da se o ozemlju in morju, ki je bilo ob osamosvojitvi Slovenije 25. junija 1991 slovensko, nima nihče pravice pogajati, niti to ne more biti predmet mednarodne arbitraže ali razsojanja Meddržavnega sodišča v Haagu.

Zavod 25. junij: Arbitraža v Haagu bi bila v nasprotju z ustavo Po njihovi oceni bi bilo namreč pristajanje na prenos odločanja o slovenskem ozemlju in morju na sodišče v Haagu v nasprotju z ustavo in s 350. členom slovenskega kazenskega zakonika, saj bi pomenilo kapitulacijo v odnosu do sosednje države in tudi legalizacijo hrvaškega nezakonitega zasedanja vedno večjih delov slovenskega ozemlja in morja. Predsednike parlamentarnih strank so še pozvali, naj v vladi in v parlamentu podprejo zadevo za vzpostavitev stanja, kakršno je bilo 25. junija 1991.

Ne spreglejte