Koper in prosta cona

Kako do proste (carinske) cone v Kopru, zakaj bi si jo želeli ter kaj o tem pravi zakonodaja EU-ja.
Koper in prosta cona

Župan Kopra Boris Popovič, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik in predsednik uprave Luke Koper Bojan Brank so podpisali dogovor o pospešitvi aktivnosti za razvoj pristanišča. Ob tem je Popovič kot eno od mogočih priložnosti za razvoj pristanišča in celega celotnega Kopra izpostavil tudi razširitev proste cone.

"Veseli nas, da je zamisel o ekonomski coni v Kopru, ki jo je župan Boris Popovič že večkrat ob različnih priložnostih izpostavil kot mogočo komparativno prednost naše države in občine, naletela na razumevanje in podporo novega ministra in s tem tudi nove vlade. S podpisom pisma podpore smo naredili prvi korak k razširitvi obstoječe oziroma vzpostavitvi še ene ekonomske cone v Kopru. Njen namen je povečati obseg trgovinske in proizvodne dejavnosti in s tem konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," so o novih priložnostih v Kopru sporočili iz Mestne občine Koper.

Tuji investitorji, nova delovna mesta Ekonomsko cono predstavljajo funkcionalno povezani in ustrezno urejeni poslovni prostori s pripadajočimi zunanjimi površinami, ki omogočajo opravljanje dejavnosti pod določenimi pogoji. Osnovna značilnost je ta, da je blago na tem območju oproščeno carinskih dajatev, če ni namenjeno za prodajo na slovenski trg. Blago, ki je vneseno v cono z namenom izvoza, se šteje za domače blago, so nam še povedali na mestni občini in predstavili še ključne argumente za izgradnjo ekonomske cone: privabljanje domačih in tujih investitorjev, nova delovna mesta, vpliv na sekundarne gospodarske dejavnosti, razvoj trgovine in turizma, povečanje števila prebivalcev in kakovost bivanja.

Vse to pa bi lahko dosegli, ker bi cona dajala določene prednosti tudi investitorjem: carinske olajšave, bližina prometnih vozlišč, ugoden vstop na trg, manjša potreba po angažiranju obratnih sredstev, kakovostne logistične storitve.

Korelič: Uspeh je odvisen od izborjenih bonitet Glede na to, da so se s tovrstnimi idejami ukvarjali že pred leti, smo vprašali tudi legendo koprskega pristanišča Bruna Koreliča, kakšne možnosti ponuja razširjena ekonomska cona: "V Kopru smo imeli včasih prostocarinsko cono, zdaj pa imamo le ekonomsko cono, ki nima praktično nobenih bonitet. Dvomim pa, da je, glede na zakonodajo EU-ja, mogoče izposlovati veliko bonitet. Če pa jim bo uspelo, da si izborijo določene carinske, davčne in podobne bonitete, si pa res lahko obetamo, da bo to privabilo investicije." V državah Evropske skupnosti več kot 100 tovrstnih ekonomskih con V občini Koper pravijo, da zakonodaja EU-ja ne bo ovira, saj bo podpisu pisma podpore sledila proučitev vseh zakonskih podlag, tako v naši državi kot v EU-ju, in dodajajo: "Seznanjeni smo s tem, da je v državah Evropske skupnosti več kot 100 tovrstnih ekonomskih con, npr. le na Poljskem jih imajo 11."

Carinska uprava glede evropskih omejitev pravi: "Evropska zakonodaja dovoljuje državam članicam postavitev prostih con v členu 167 Uredbe 2913/92. Pravila so precej natančno določena in je državam članicam EU-ja puščenega le malo manevrskega prostora za urejanje takšnih con."

Sicer pa na carinski upravi nimajo konkretnih odgovorov, saj še niso dobili uradnega predloga. V Kopru pa že obstaja prosta (carinska) cona tipa I, lahko pa pride do širitve proste cone Koper.

Kako do razširitve proste cone? Postopek je predpisan v 49. in 50. členu Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti. Najprej je potrebno soglasje vlade, nato pa Generalni carinski urad izda odločbo, s katero dovoli začetek poslovanja v novi (ali razširjeni) coni. Na carinski upravi pa so dodali: "Če pa je mišljeno, da bo mesto Koper postala prosta cona, je treba poudariti, da je to praktično nemogoče."

Trst ne spi Kot je poročal tržaški Primorski dnevnik, tudi v Trsu razmišljajo o podobni ideji. V Rimu so imeli že skoraj pred enim letom sestanek z bankirji, finančniki, politiki in gospodarstveniki, ki so poznali načrt za intenzivno in inovativno uporabo enkratnega instrumenta prostocarinske cone. Ta naj bi bila potencialno sposobna pritegniti mednarodni kapital in investitorje, tako da bi se na območju pristanišča zasidrale trgovske, turistične, industrijske, visokotehnološke, servisne in finančne dejavnosti, kakršnih si v drugih evropskih pristaniščih ni mogoče predstavljati.

Njihov argument je, da je Trst edino pristaniško mesto v EU-ju, ki ima ta anomalni pravni instrument na področju prostocarinskih con. Izhaja iz mednarodnega mirovnega sporazuma iz leta 1947, ki tržaškemu pristanišču priznava zelo široko svobodo na carinskem, fiskalnem in komercialnem področju, svobodo, ki je veliko večja kot v prostih conah evropskega prava, ki so jih npr. uspešno razvili na Irskem. Italijani celo menijo, da ima Trst potencial , da bi postal novi Dubaj ali Hongkong.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano
{{headline}}
{{display_url}}
{{description1}} {{description2}}