Ker je država kršila človekove pravice, bomo za popravo krivic plačali do pol milijarde

Zaradi odškodnin, ki jih je evropsko sodišče v Strasbourgu prisodilo pritožnikom, ki jim je Slovenija kršila človekove pravice, smo davkoplačevalci že morali plačati nekaj manj kot 1,67 milijona evrov. Znesek za popravo vseh krivic pa bo lahko znašal do 516 milijonov.

Ker je Slovenija po osamosvojitvi iz registra stalnega prebivalstva neupravičeno izbrisala okoli 12 tisoč oseb, bo morala izplačati do 130 milijonov evrov odškodnin. Najvišja priznana odškodnina v zvezi z izbrisanimi je znašala 13.050 evrov.

Ker je Slovenija po osamosvojitvi iz registra stalnega prebivalstva neupravičeno izbrisala okoli 12 tisoč oseb, bo morala izplačati do 130 milijonov evrov odškodnin. Najvišja priznana odškodnina v zvezi z izbrisanimi je znašala 13.050 evrov. Foto: Tina Deu

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je do konca leta 2016 obravnavalo 7.298 pritožb proti Sloveniji, 1. januarja letos je bilo nerešenih 1.661 pritožb. Veliko večino jih je sodišče zavrglo, skupno število sodb proti Sloveniji pa je 341. ESČP je vsaj eno kršitev konvencije ugotovilo v 319 sodbah, kar predstavlja 93,5 odstotka vseh sodb. Letos je bila Slovenija obsojena že trikrat.

Odškodnin skupno za 1,67 milijona evrov

V skoraj vseh primerih je sodišče tistemu, ki mu je država kršila pravice, prisodilo odškodnino. Državno pravobranilstvo, ki zastopa Slovenijo v postopkih pred ESČP, navaja, da je skupni znesek prisojenih odškodnin zaradi premoženjske ali nepremoženjske škode nekaj manj kot 1,67 milijona evrov. V ta znesek še niso vštete odškodnine v treh letošnjih sodbah, ki še niso dokončne, znašajo pa okoli 40 tisoč evrov.



Pilotne sodbe

Daleč največje stroške za slovenske davkoplačevalce pa pomenijo tri t. i. pilotne sodbe evropskega sodišča. To pomeni, da je sodišče v neki zadevi zaznalo sistemsko težavo, ki povzroča kršitve evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP), v sodbi pa državi članici naloži sprejetje ukrepov, ki bodo sistemsko težavo odpravili. Tako se evropskemu sodišču tudi ni treba ukvarjati z vrsto posameznih pritožb, ki bi izvirali iz istega strukturnega problema, ampak mora te rešiti država na nacionalni ravni.

Taki primeri so bili trije – v zadevi Ališić, Kurić in Lukenda.

odškodnine ESČP

Varčevalci Ljubljanske banke

ESČP je v zadevi Ališić in drugi proti BiH, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji odločilo, da je Slovenija varčevalcem, ki niso mogli dvigniti svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli, kršila pravico do varstva premoženja in učinkovitega pravnega sredstva. Država mora tem varčevalcem izplačati prihranke pod enakimi pogoji kot tistim, ki so imeli vloge v domačih podružnicah bank.

Evropsko sodišče je Sloveniji poleg plačila odškodnin pritožnikom naložilo še, da sprejme vse potrebne ukrepe za poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog, ki so jih varčevalci imeli v Ljubljanski banki. S pritožnikoma je Slovenija sklenila zunajsodno poravnavo, po kateri jima je bil izplačan znesek dobrih sto tisoč evrov.

Za sistemsko rešitev v primeru preostalih upravičencev pa je bil sprejet zakon, na podlagi katerega lahko oškodovanci do konca letošnjega leta priglasijo višino starih neizplačanih deviznih vlog. Ko sklad za nasledstvo z odločbo verificira višino, upravičencu znesek izplača v 30 dneh.

Do 20. marca je bilo poplačanih prek 14.400 upravičencev, v skupni vrednosti 149,9 milijona evrov.

Po ocenah vlade je vseh varčevalcev, ki lahko do konca leta vložijo zahtevek za poplačilo okoli 230 tisoč, za izvršitev sodbe pa bo skupno potrebnih 385 milijonov evrov.

Kršenje človekovih pravic bo slovenske davkoplačevalce stalo več sto milijonov evrov. Evropsko sodišče v Strasbourgu je Slovenijo letos obsodilo že trikrat. Kršenje človekovih pravic bo slovenske davkoplačevalce stalo več sto milijonov evrov. Evropsko sodišče v Strasbourgu je Slovenijo letos obsodilo že trikrat. Foto: Reuters

Izbrisani

V zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji je morala Slovenija šestim pritožnikom, za katere je evropsko sodišče odločilo, da so bili po osamosvojitvi Slovenije neupravičeno izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, izplačati znesek nepremoženjske škode v višini 120 tisoč evrov in pravično zadoščenje zaradi premoženjske škode v višini dobrih 245 tisoč evrov.

Za popravo kršitev pravic vseh izbrisanih na sistemski ravni je državni zbor leta 2013 sprejel poseben zakon. Na podlagi tega je do konca februarja denarno odškodnino zahtevalo 7769 upravičencev, odločeno pa je bilo o 7585 zahtevah, od tega je bilo 5537 zahtevam ugodeno.

Skupni znesek do takrat določenih denarnih odškodnin je znašal dobrih 25 milijonov evrov. Rok za vložitev zahteve je 18. junija 2017, zahtevke pa bi lahko vložilo okoli 12 tisoč izbrisanih, ki bi skupaj lahko prejeli 130 milijonov evrov odškodnin.

Na podlagi štirih pravnomočnih sodb slovenskih sodišč je Slovenija t. i. izbrisanim do danes izplačala slabih 44 tisoč evrov odškodnin, odprtih pa je še 66 sodnih postopkov.

Sodni zaostanki

Sodišče je v zadevi Lukenda proti Sloveniji ugotovilo, da ima Slovenija sistemsko težavo s sodnimi zaostanki, ki so posledica neustrezne zakonodaje in neučinkovitega delovanja sodnega sistema. Slovenija je zato morala sprejeti vrsto ukrepov na področju ureditve in delovanja sodišč.

Kakšne finančne posledice so imeli ti ukrepi, smo vprašali vrhovno sodišče, odgovore pa še čakamo.

Sorodne vsebine

Komentarji

6
  • tdamijan / 31.03.2017. ob 08:24

    Za izbrisane oziroma prebrisane niti centa, pa kaj se pa gremo, to so bili izdajalci, ki so čakali izid naše vojne,, očitke iz Bruslja pa vse zavračat oziroma ignorirat, saj nas tudi od tam ignorirajo oziroma škodujejo državi Sloveniji.

  • Luksy82 / 31.03.2017. ob 07:53

    Naredl so napako ker so jih samo izbrisal. Moral bi jih se zabrisat ven iz drzave od koder so prisli. Oportunisticni jugići

  • as321 / 31.03.2017. ob 11:51

    Narobe butalska "DRŽAVA"Vsi so imeli možnost ureditev papirjev,vendar je lepše živeti na naš račun katerega mi plačujemo!

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano