Jadranka Sovdat: Majhen odstotek uspešnih ustavnih pritožb kaže na kakovost dela rednih sodišč

S tem, da imajo ljudje različne vrednostne poglede znotraj ustavnega okvira, ki je vendarle dovolj širok, ni nič narobe. Svetovnonazorska nasprotovanja lahko na koncu pripeljejo do boljše kakovosti naših odločb, je prepričana predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat.

Jadranka Sovdat je predsedovanje ustavnemu sodišču prevzela konec oktobra lani.

Jadranka Sovdat je predsedovanje ustavnemu sodišču prevzela konec oktobra lani. Foto: STA

Glavna težava: neizpolnjevanje odločb ustavnega sodišča

Predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat je danes predstavila poročilo o delu ustavnega sodišča za lansko leto. Ob statistikah je opozorila zlasti na neizpolnjevanja t. i. ugotovitvenih odločb, torej tistih, pri katerih določbe predpisa ni mogoče razveljaviti razveljaviti (ko določba na primer manjka). Takrat ustavno sodišče ugotovi protiustavnosti in naroči zakonodajalcu, naj napake odpravi.

Trenutno je neizvršenih 10 odločb ustavnega sodišča, danes pa se je temu pridružila še odločba glede odvetniške zasebnosti, je dejala Sovdatova.

O svetovnonazorski različnosti nove sestave ustavnega sodišča #video

[video: 62368 / ]

Glavni poudarki iz poročila ustavnega sodišča za leto 2016:

  • Na ustavno sodišče je bilo lani vloženih 1324 zadev, kar je dobrih osem odstotkov kot leto prej. Od tega je bilo ustavnih pritožb 1092, zahtev za presojanje zakonitosti in ustavnosti predpisov pa 228.
  • Ustavni sodniki so rešili 1094 zadev, kar je 8,6 odstotka manj kot lani. Povprečno so lani zadeve reševali 299 dni. Rešenih ustavnih pritožb je bilo 9,8 odstotka manj. Nerešenih zadev je 1219.
  • Izpodbijanih je bilo 91 različnih zakonov, največkrat pa zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je bil izpodbijan kar 17-krat. Lani je bil zmagovalec zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se je letos uvrstil na peto mesto.
  • Za 19 zakonov je bilo ugotovljeno neskladje z ustavo, pet zakonskih določb je ustavno sodišče razveljavilo, v preostalih primerih pa mora nepravilnost odpraviti zakonodajalec. Ugodilo je 40 ustavnim pritožbam, kar pomeni 4,6 odstotka vseh obravnavanih ustavnih pritožb.
  • Zlasti se je povečal pripad kazenskih zadev, vedno več je zahtevnih kazenskih primerov. Tudi rešenih kazenskih zadev je bilo enkrat več kot lani.
  • Povečala se je aktivnost rednih sodišč, ki večkrat vlagajo pobude za presojo ustavnosti.

Financiranje zasebnih šol

Sovdatova je izpostavila odločbo, s katero je ustavno sodišče odločilo, da je treba zagotoviti stoodstotno financiranje zasebnih šol. Ker odločba ni izvršena, je ustavno sodišče že prejelo nove pobude, o katerih bo moralo odločiti.

Pojavil se je predlog, da bi zaradi tega prišlo do ustavne spremembe. Po besedah Sovdatove so nekateri to označili kot "sprevržno". "Nikakor ni sprevržno, da se zakonodajalec spremeni v ustavodajalca in se s spremembo ustave odzove na odločbo ustavnega sodišča. To je normalno razmerje med ustavodajalcem in ustavnim sodiščem."

Manj rešenih zadev, a zahtevnejše

Sovdatovi se zdi manj pomembno, da je rešenih zadev manj kot lani. Poudarila je, da je ustavno sodišče lani izdalo 86 odločb in odločalo v okoli 900 drugih zadevah. Ameriško ustavno sodišče pa izda okoli 70 pomembnih odločb letno, je primerjala.

Očitek, da ustavno sodišče vedno manj odloča vsebinsko, je zavrnila s podatkom, da je število zavrženih zadev vedno manjše. Težava je teh 1000 zadev, ki so pomembne. Vedno manj odločitev se zavrže.

Sovdatova: Dogovor v okviru politike je normalen del postopka izbire ustavnih sodnikov

"Ko je izvolitev ustavnih sodnikov zaupana parlamentu – parlament pa je politično telo par excellence –, ne more biti drugače, kot da gre za dogovor v politiki. S tem, da je tukaj igralec tudi predsednik republike, ampak tudi ta je kot eden od vršilcev oblasti politik," je na vprašanje o postopku izvolitve novih ustavnih sodnikov dejala Sovdatova. "Gre za določene strokovne kriterije, ki so predpisani, in potem za dogovor v okviru politike. Nikar ne mislite, da se ta dogovor ne zgodi, ko se izbirajo ustavni sodniki nemškega zveznega ustavnega sodišča."

Navedla je primer iz Belgije, kjer se pričakuje, da del ustavnih sodnikov pride iz vrst nekdanjih parlamentarcev, saj se šteje, da oni še posebej dobro poznajo zakonodajno delo.

Je pa poudarila, da novi ustavni sodniki ne morejo več služiti interesom strank, ki so jih podprle, ampak morajo ne glede na svojo svetovnonazorsko usmeritev odločati glede na to, kaj piše v ustavi.

Sorodne vsebine

Komentarji

1
  • MarkJurko / 30.03.2017. ob 15:24

    Sam bom verjel sodnikom, ko bodo politično neodvisni in se bodo dvignili nad politiko, ter sodili po zakonih. In njihova dolžnost je, da za slabe zakone predlagajo popravke, ki bodo preprečili razne mahinacije. Pisce zakonov, ki ustrežejo politiki, pa zapreti in jim dati fizično delo.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano