Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
28. 9. 2015,
11.41

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

interpelacija opozicija vlada analiza Milojka Kolar Celarc Goran Klemenčič Vesna Györkös Žnidar Janko Veber Miro Cerar Borut Pahor Dušan Keber Dušan Mramor Karl Erjavec Dejan Židan Janez Janša Janez Janša Milan Zver Luka Mesec Katarina Kresal Gregor Virant

Ponedeljek, 28. 9. 2015, 11.41

8 let

Katere so naslednje opozicijske tarče?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Milojka Kolar Celarc, Goran Klemenčič ali še enkrat Vesna Györkös Žnidar? Kljub neuspešnemu poskusu odstavitve notranje ministrice ni pričakovati, da bi opozicija obupala nad institutom interpelacije.

Uspešno interpelacijo smo v tem mandatu pravzaprav že imeli, a seveda samo v narekovajih. Proti nekdanjemu obrambnemu ministru Janku Vebru (SD) so v NSi in SDS konec marca že napisali besedilo tega opozicijskega orodja za odstavljanje ministrov v parlamentu, a je učinkovalo predvsem kot dodaten pritisk na predsednika vlade Mira Cerarja.

Ta je nato vendarle uporabil svoje orodje – predlagal je razrešitev ministra, ki po izgubi zaupanje premierja ni želel odstopiti sam. Cerar ga ni hotel imeti več v vladi po aferi OVS, v kateri je Veber vojaški obveščevalni službi naročil analizo privatizacije Telekoma Slovenije. Interpelacija tako ni bila vložena, Veber je vztrajal na položaju, parlament pa ga je z glasovi koalicije (z izjemo njegove SD) in tudi opozicije (brez ZL) odstavil.

Devet zdravstvenih ministrov v 11 letih Prva tarča interpelacije bi lahko bila ministrica, ki vodi enega od tradicionalno najtežjih resorjev v vsaki vladi – ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Da gre za "nehvaležen" položaj, dokazuje dejstvo, da je bil zadnji minister s štiriletnim mandatom Dušan Keber, ki je ministrovanje končal leta 2004. Od takrat smo imeli kar devet ministrov in ministric, od tega dva, ki sta opravljala še drugi vladni funkciji.

Kdaj bo šla NSi na Kolar Celarčevo? Opozicijska Nova Slovenija je marca napovedala, da bo v pol leta vložila interpelacijo zoper ministrico, če ta ne bo pripravila zdravstvene reforme. Reforme še ni, v NSi so nam zdaj povedali, da bodo organi stranke kmalu sprejeli svoj predlog reforme, od odziva ministrice pa je odvisna dokončna odločitev o vložitvi interpelacije.

Krščanski demokrati se večjih projektov lotevajo tako, da pripravijo predloge, nato pa zanje poskušajo dobiti podporo v vladni koaliciji oziroma največji vladni stranki SMC. Tako so bili uspešni s sprejetjem zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je sicer podprla le SMC.

Ne bodo tako uspešni kot z grobovi Že zdaj lahko napovemo, da z davčno reformo, ki so jo predstavili pred kratkim, ne bodo tako uspešni. Nekateri predlogi, na primer o znižanju davčnih bremen pri dohodnini, bodo verjetno uspešni, saj nekatere podobne rešitve zagovarjajo tudi vse tri stranke koalicije.

A pri socialni kapici, ki je eden od najpomembnejših predlogov NSi, se bo kljub podpori finančnega ministra Dušana Mramorja ustavilo zaradi ostrega nasprotovanja DeSUS Karla Erjavca in SD Dejana Židana.

Tudi na področju zdravja imajo v NSi povsem drugačne poglede kot v SD in DeSUS, a tudi v SMC niso navdušeni nad predlogi krščanskih demokratov, ki med drugim predlagajo zasebno konkurenco pri obveznem zdravstvenem zavarovanju. Tako je najverjetneje, da bo Kolar Celarčeva do konca leta tarča interpelacije.

Kdaj bo Klemenčič tarča SDS? Eden od največjih vladnih trnov v peti opozicijske SDS je pravosodni minister Goran Klemenčič. Nekdanji predsednik protikorupcijske komisije je bil soavtor znamenitega poročila o premoženjskem stanju predsednikov strank, ki je bilo eden od vzrokov za padec druge vlade Janeza Janše. Ta je ob odpravi poročila, ki ga je zapovedalo vrhovno sodišče, zahteval odstop pravosodnega ministra.

V SDS so februarja na vprašanja o interpelaciji odgovorili, da je ta vedno v igri. Potem ko je premier Cerar Klemenčiča podprl, je podpredsednik SDS in evropski poslanec Milan Zver dejal, da je bolj kot Klemenčič za interpelacijo primeren Cerar, a se v SDS pozneje niso odločili za uporabo nobenega parlamentarnega instituta. Za zdaj ni napovedi, da bi se SDS pripravljala na kakšno interpelacijo.

Enako pravijo v opozicijski Združeni levici vodje poslanske skupine Luke Mesca, kjer pa težko zberejo deset podpisov za interpelacijo, saj imajo le šest poslancev, s SDS in NSi pa niso ravno politično kompatibilni.

Kdaj bo arbitražna tarča Karl Erjavec? Zunanji minister in predsednik DeSUS Karl Erjavec se je znašel pod plazom kritik po prisluškovalni aferi v arbitražni zgodbi, a pred epilogom na arbitražnem sodišču, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško, ni pričakovati interpelacije o delu zunanjega ministra. Če bi opoziciji v javnosti uspelo ustvariti vtis, da je izid arbitraže za Slovenijo slab, bi bila interpelacija priročno dodatno orodja za ustvarjanje takšne slike.

In kdaj spet notranja ministrica? Ker je bil resor notranjih zadev z desetimi interpelacijami najbolj pod udarom opozicijskih kritik v slovenski parlamentarni zgodovini, je mogoče pričakovati, da bo notranjo ministrico Vesna Györös Žnidar doletela še druga interpelacija. To bi bilo v skladu s parlamentarno tradicijo, saj sta bila dvakrat interpelirana tudi Katarina Kresal in Gregor Virant. Priložnost za opozicijo bi se lahko ponudila ob morebitnem množičnem drugem begunskem valu v Sloveniji.

Ne spreglejte