Torek, 17. 1. 2017, 3.46
6 let, 7 mesecev
Kako nadzirajo delo slovenskih kolektivnih organizacij?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,15
Urad RS za intelektualno lastnino naj bi nadziral kolektivne organizacije, ki zbirajo sredstva za imetnike avtorskih pravic. Ali to počne uspešno?
V Sloveniji imamo pet organizacij, ki skrbijo za avtorske pravice slovenskih ustvarjalcev: Združenje SAZAS, Društvo ZAMP, Zavod IPF, SAZOR GIZ in Zavod AIPA. Ljudje, ki nismo člani teh organizacij, se s temi organizacijami srečujemo kot plačniki njihovih pravic (lastniki barov, frizerski saloni …) ali pa skozi medije, ker se je zgodila neka afera, ki naj bi razkrivala ne ravno transparentno delovanje določene organizacije. Glede na to, da je pretok denarja v teh organizacijah precejšen, proti tovrstnim aferam ni odporna praktično nobena kolektivna organizacija.
V večini primerov urad upoštevajo
Nadzor nad delovanjem kolektivnih organizacij naj bi izvajal Urad RS za intelektualno lastnino (urad), ki spada pod ministrstvo za gospodarstvo. Kolektivni organizaciji, ki krši določbe zakona, urad odredi odpravo ugotovljenih kršitev. Del postopka nadzora je tudi preverjanje, ali je kolektivna organizacija kršitev odpravila. Kolektivne organizacije morajo izpolniti pravnomočne sklepe urada.
"V večini primerov kolektivne organizacije odpravijo ugotovljene kršitve. Če kolektivna organizacija ne odpravi kršitve, lahko urad sprejme ukrepe, ki jih določa zakon," pravijo o dejanskem upoštevanju odločb urada.
Postopek sprožen, odgovorov ni
Matjaž Žbontar, eden od ustanoviteljev zavoda AIPA in član, ki je v sporu z zdajšnjim vodstvom te organizacije, pravi, da urad svoje funkcije ne opravlja, kot bi jo moral. Pri tem se sklicuje na javno izjavo nekdanje direktorice Urada Vesne Stanković Juričić, ki je maja 2015 za STA potrdila, da je sprožen postopek za odvzem dovoljenja Zavodu AIPA, ker ni upošteval odločbe urada in sodišč.
Direktorica Urada Vesne Stanković Juričić je maja 2015 potrdila, da je sprožen postopek za odvzem dovoljenja Zavodu AIPA, ker ni upošteval odločbe urada in sodišč.
Več kot leto in pol po tem smo vprašali urad, kako je s tem postopkom. Vsebinskega odgovora nismo dobili: "Ker ima pravico do informacij o poteku oziroma stanju postopka le stranka postopka – kar je v postopku nadzora kolektivna organizacija - in njeni pooblaščenci, vam urad ne more podati odgovorov na vprašanja o postopkih, ki tečejo pred uradom." Odgovora ni dobil niti Žbontar, ki je eden od ustanoviteljev zavoda.
Napotili so nas na svojo spletno stran, kjer objavljajo dokončne odločbe, hkrati pa so nam povedali, da do zdaj urad še nobeni kolektivni organizaciji ni odvzel dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic.
Zavod AIPA je šel skozi zelo turbulentno obdobje, saj sta se oblikovali dve struji, ki sta vodenje organizacije videli vsaka po svoje. Na eni strani je bila ekipa okoli Matjaža Žbontarja, ki se je za nekaj časa vpisal tudi kot v. d. direktorja AIPA, na drugi strani pa ekipa okoli zdajšnjega direktorja Gregorja Štibernika. Zadeve so se reševale na sodišču. Štibernik je s člani sveta zavoda, ko je vodenje za nekaj dni prevzel Žbontar, uspel nakazati dva milijona evrov na fiduciarni račun odvetnika Boruta Bernika Bogataja.
"Žbontar se je protipravno vpisal kot direktor. V tem času bi lahko odtujil sredstva, denarna, materialna ali druga. Ker smo mi denarna sredstva uspeli dati na fiduciarni račun, smo tako zaščitili imetnike pravic. To se je izkazalo za pravilno potezo pozneje, saj je vse drugo, kar nismo zaščitili, odtujil. Na današnji dan še vedno ni prinesel vseh stvari," o razlogih za nakazilo milijonov na odvetnikov račun pravi Štibernik.
Po nekaj mesecih, ko je Štibernik spet postal direktor zavoda, je 1,65 milijona evrov iz fiduciarnega računa prišlo nazaj na AIPA. 350.000 evrov pa je še danes na fiduciarnem računu odvetnika. Zakaj so 350.000 evrov pustili na fiduciarnem računu odvetnika tudi po Štibernikovi vrnitvi na direktorski položaj?
"Če ne bi uspeli zadeve sanirati, bi jih lahko potencialno potrebovali zaradi pravnih zadev, tožb, sodb … Če bi se Žbontar 'usedel' na denar, bi se težko borili proti njemu," pravi Štibernik. Čeprav naj bi bile zadeve sanirane, kot pravi Štibernik, pa denar še vedno ni vrnjen, ker naj bi bil vezan.
Odvetnik Bogataj in Štibernik se poznata že iz Zavoda IPF, kjer sta oba že bila direktorja tega zavoda. Med Štibernikovim direktorovanjem na IPF-u je bil Bogataj Bernik njihov odvetnik. Njuno sodelovanje se je nadaljevalo tudi na AIPA. Štibernik je bil nekaj časa direktor obeh zavodov, AIPA in IPF.
AIPA zadnji dve leti plačuje odvetniške storitve prek 100.000 evrov letno: "Za odvetniške storitve imamo trenutno pogodbo le z odvetniško pisarno Grčar. Z drugimi delamo po potrebi, odvisno od zadev," pravi Štibernik o sodelovanju z odvetniki.
