Kako je hrvaški minister odpustil pet direktorjev bolnišnic, pri nas si pa tega nihče ne upa

Ko je konec prejšnjega tedna pet direktorjev največjih javnih bolnišnic na Hrvaškem dobilo povabilo na sestanek k ministru za zdravje in predstavitev stanja poslovanja, se jim niti sanjalo ni, kaj jih v začetku tedna čaka. Po predstavitvi stanja poslovanja jim je minister Siniša Varga izročil pogodbe o odpovedi zaposlitve, poročajo hrvaški mediji.

"Poslovali ste z izgubo, ker niste storili dovolj, niste izpolnili pričakovanj, zato se vam moram zahvaliti za sodelovanje," je nepričakovano sporočil minister.

Gre za direktorje splošnih bolnišnic v Zagrebu, Splitu, Osijeku in na Reki ter direktorico kliničnega centra Sestre milosrdnice v Zagrebu, ki so bili imenovani z namenom sanacije zavodov. Vse to so večje bolnišnice, ki zaposlujejo več kot tri tisoč ljudi, skoraj 90 odstotkov stroškov gre samo za plače, le desetina pa za zdravljenje.

V rdečih številkah tudi slovenske bolnišnice V nezavidljivi situaciji in rdečih poslovnih številkah je zadnja leta tudi več slovenskih bolnišnic. Po zadnjem dostopnem poročilu ministrstva za zdravje, je prvo lansko polletje 26 slovenskih bolnišnic skupaj ustvarilo slabih 12 milijonov evrov primanjkljaja.

Z izgubo je poslovalo 13 bolnišnic, največjo so pridelali v ljubljanskem kliničnem centru ter splošnih bolnišnicah Celje, Izola in Jesenice.

Leto prej je bil skupni primanjkljaj vseh javnih bolnišnic še večji, in sicer kar 39,9 milijona evrov.

Šest bolnišnic še vedno na posojila iz državne zakladnice V največjih finančnih težavah so se sicer bolnišnice kopale leta 2013, kar osem bolnišnic se je zaradi likvidnostnih težav vključilo v enotni zakladniški račun in iz njega prejemajo likvidnostna posojila. Skupna vrednost posojil je znašala dobrih 5,5 milijona evrov.

Ob prejemu posojila so se zavezale, da bodo dolg poravnale v roku enega leta, a to je uspelo le dvema – SB Murska Sobota in Bolnišnici Sežana. Dolg medtem še vedno odplačujejo splošne bolnišnice Novo mesto, Jesenice, Izola, Ptuj, Slovenj Gradec in bolnišnica Topolšica.

Zgolj negativno poslovanje ne more biti razlog za razrešitev Kljub slabim poslovnim izidom večjih zamenjav na čelu bolnišnic še ni bilo. Izjema je Igor Horvat, ki je lani maja odletel z mesta direktorja SB Jesenice. Svet zavoda ga je razrešil zaradi malomarnega delovanja oziroma opravljanja dolžnosti v letih 2013 in 2014, ki ni bilo v skladu z zahtevami ministrstva glede priprave finančnega načrta in sanacijskega programa.

Na ministrstvu za zdravje ob tem pojasnjujejo, da "zgolj negativno poslovanje" ne more biti razlog za razrešitev direktorja. Kot navajajo, finančna slika ni nujno vedno posledica slabih poslovnih odločitev ali slabega poslovanja direktorja.

So pa sporočili, da bo ministrstvo v tem letu "izvedlo temeljito analizo porabe sredstev v zdravstvu, ki bo tudi podlaga za nadaljnje sistemske rešitve ministrstva".

Razrešitev direktorja ni v pristojnosti ministra Po veljavni zakonodaji sicer v Sloveniji minister oziroma ministrstvo niti nima vzvodov za neposredno odpuščanje direktorjev. Odgovornost direktorjev za morebitno neučinkovito poslovanje lahko zahteva zgolj prek članov sveta zavoda.

Za poslovanje posameznih bolnišnic je namreč odgovorno poslovodstvo bolnišnice ter člani svetov zavodov, ki morajo bdeti nad tem, da direktor učinkovito organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda, v nasprotnem primeru pa predlagati njegovo razrešitev, so pojasnili na ministrstvu.

Tako kot Krajniku se je podobno zgodilo Igorju Veluščku, ko je bil leta 2012 razrešen s položaja direktorja javnega Zavoda za transfuzijsko medicino. Kot razlog je svet zavoda navedel ugotovljene nepravilnosti pri nekaterih pogodbah, ki jih je sklenil zavod, in pri izplačevanju nagrad za delovno uspešnost.