Kaj še lahko ustavi lopato ministra Gašperšiča?

Gradnja drugega tira naj bi po ocenah ministrstva za infrastrukture stala okrog milijardo evrov (na fotografiji obstoječi železniški tir med Divačo in Koprom). Foto: Gregor Pavšič Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge med Divačo in Koprom, ki ga je pretekli četrtek sprejel državni zbor (DZ), je sprožil veliko pomislekov: proti sta bili opozicija in protikorupcijska komisija (KPK), pomisleke je za Siol.net izrazil tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Kljub temu je bil zakon potrjen z 49 glasovi za in 24 proti. 

Nasprotniki zakona pa imajo v ognju še nekaj želez, s katerimi lahko zamaknejo ali ustavijo izvajanje zakona, s sprejemanjem katerega je vlada sicer precej hitela. Po navedbah v predlogu zakona zato, ker se 14. julija izteče rok za prijavo na razpis za evropska sredstva.

Preberite še:

Osem pasti projekta drugi tir #video

Katere nevarnosti še pretijo ministru na poti do uresničevanja teh prvih ciljev?

1. Veto državnega sveta

Državni svet ima 40 članov, ki so sklepčni, če je na seji navzoča večina članov. Svet odloča z večino glasov navzočih članov. Foto: Bor Slana Državni svet je danes izglasoval veto na zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge med Divačo in Koprom, ki ga je pretekli četrtek sprejel državni zbor. 

Predlagatelji izglasovanja veta menijo, da je zakon nepremišljen. "Med drugim sploh ne zagotavlja stabilne finančne konstrukcije za izvedbo projekta, čeprav naj bi bil njegov cilj prav zagotovitev učinkovitega modela financiranja gradnje drugega tira," so poudarili v predlogu, ki ga povzema STA. 

Veto ni usoden za zakon, temveč bo najverjetneje le zamaknil njegovo izvajanje. DZ bo moral namreč o zakonu ponovno odločati in ga potrditi z absolutno večino (torej 46 glasovi). Prejšnji teden je zakon dobil 49 glasov podpore (o tem, da so tudi v koaliciji nasprotniki zakona, smo pisali v članku Drugi tir deli poslance SD).

V civilni iniciativi za nadzor nad gradnjo drugega tira - med vidnimi člani je ekonomist Jože P. Damijan - vztrajajo, da je sprejeti zakon o drugem tiru napaka. Z izglasovanjem so vlada Mira Cerarja in poslanci "sprejeli nase odgovornost za vso škodo, ki bo nastala na podlagi sprejetega zakona", menijo in dodajajo, da lahko storjeno popravi "le še referendum". Foto: STA , 2. Zavrnitveni referendum

Gre za referendum, na katerem bi državljani odločali o zavrnitvi že sprejetega zakona. Trenutno podpise zbira državljan Vili Kovačič. V ponedeljek je za Siol.net dejal, da ima zbranih okrog tisoč podpisov, do petka pa naj bi jih potreboval 2.500. Če bo pobuda sprejeta, bo moral v danem roku zbrati 40 tisoč podpisov za razpis referenduma. K prispevanju podpisov za referendum o drugem tiru, da "preprečimo nov rop slovenskih davkoplačevalcev", je v pogovoru za Nova 24 TV po poročanju STA pozval tudi prvak SDS Janez Janša.

Prejšnji teden so tudi v Svetu za civilni nadzor projekta Drugi tir - med vidnimi člani so ekonomist Jože P. Damijan, pravnik Marko Pavliha, nekdanji vodja avtoprevozniške zbornice Emil Milan Pintar ter nekdanji član uprave Darsa in prvi pravnik SCT Stanko Štrajn - napovedovali možnost zbiranja podpisov za referendum. A po naših informacijah je kasneje znotraj iniciative, ki je med največjimi nasprotniki zakona, prišlo do razhajanj pri tej temi, na koncu pa je obveljalo, da se v to (sami) ne bodo podali.

V pisnem odgovoru na naša vprašanja so zapisali, da "referendum terja široko organizacijsko zahtevno kampanjo, ki jo lahko zagotovi le zelo široko organizirana skupina političnih strank, ki so glasovale proti sprejetju, skupaj z vsemi oblikami civilnega delovanja državljanov". Dodajajo, da se bodo, če bo zbiranje podpisov potekalo, "po svojih močeh vključili". 

3. Ustavna presoja 

Po zakonu o ustavnem sodišču lahko to zahteva kdorkoli, za katerega velja, da "predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj".