Četrtek, 2. 3. 2023, 17.56
1 leto, 1 mesec
Izkopani zadnji metri trenutno drugega najdaljšega predora v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,81
2
Na račun dejanskih geološko-geomehanskih razmer na segmentu izkopnih del družba 2TDK ocenjuje, da bo ob koncu izvedbe teh del vsaj 12 milijonov evrov prihrankov.
Na zadnjem predoru drugega tira, predoru Škofije (T8), so danes delavci družbe Kolektor CPG in Yapi Merkezi izkopali še zadnji meter glavne cevi. Združitev predora je potekala na 2.150 metrih z južne strani, z zadnjim metrom pa je tako izkopanih 3.808 metrov predora. To je že tretji preboj predora na trasi drugega tira. Preboj glavne cevi se je zgodil dober mesec dni pred predvidenim rokom. Če dela na predoru ponoči ne bi bila začasno prekinjena, bi preboj beležili še prej.
Celotna trasa drugega tira železniške proge Divača–Koper predvideva kar sedem predorov, ki skupaj s servisnimi in izstopnimi cevmi merijo 37,4 kilometra. Predor T8 je enotirni železniški predor z vzporedno servisno cevjo. Tehnologija izkopa v flišni podlagi se je izvajala mehansko s predorskim bagrom in hidravličnimi kladivi ter z vrtanjem in miniranjem. Gre za najdaljši predor železniške proge na spodnjem odseku trase, tretji največji na celotni trasi nove železniške proge Divača–Koper, hkrati pa je omenjeni predor trenutno drugi najdaljši izkopani predor v Sloveniji.
Na predoru T8 so z deli na južni strani pričeli v septembru 2021, medtem ko so se dela na severni strani pričela v decembru istega leta, istočasno pa se je izvajal izkop glavne ter servisne cevi. Obe predorski cevi sta medsebojno povezani preko sedmih prečnikov, ki bodo kasneje v primeru nesreč ali izrednih dogodkov omogočali prehod ljudi iz glavne v servisno cev, so sporočili iz družbe.
Območje gradnje predora T8 je deloma naseljeno. Pri prečkanju poseljenih območij naselij Plavje in Zgornje Škofije je bilo treba prilagajati izkop z vrtanjem in miniranjem. V območjih z najmanjšim nadkritjem so bile upoštevane omejitve izkopa v nočni polovici dneva. Hkrati se na tem področju nahaja tudi več infrastrukturnih objektov, vključno z avtocestnim predorom Dekani in državno cesto. Gradnja predora je tako na 50 izkopanih metrih z južne strani potekala zgolj sedem metrov pod državno cesto, na 550 izkopanih metrih z južne strani pa se je predor nahajal 40 metrov pod avtocestnim predorom Dekani. Na 2.090 izkopanih metrih z južne strani je bila zaradi nadkritja v območju Škofijskega potoka v višini samo 3,5 metra nujna izvedba t. i. koroškega pokrova. Z geološkega vidika so bile pričakovane tri geološke prelomnice, ki pa na izkop in podpiranje niso bistveno vplivale.
Celotno območje gradnje predora T8 je med gradnjo podrobno nadzorovano in spremljano s pomočjo geološko-geotehničnega nadzora.
2