Državni gozdovi: na stotine podjetij v boj za posel, politika za stolčke

Sklad kmetijskih zemljišč je do včerajšnjega roka prejel 511 ponudb za dela v državnih gozdovih. Kot pravijo, so ponudbe prišle za dela v vseh 12 gozdnogospodarskih območjih, ki jih je določil sklad.

 Razpis je bil poleg območne delitve razdeljen na štiri sklope del: 

- za sečnjo in spravilo lesa v gozdovih se poteguje 197 ponudnikov,

- za gojitvena in varstvena dela sto ponudnikov,

- za gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture (razen vzdrževanja gozdnih cest) 115 ponudnikov

- in za prevoz gozdno-lesnih sortimentov iz gozdov 99 ponudnikov.

Koliko podjetij je dejansko oddalo ponudbo, še ni znano, saj je en ponudnik lahko oddal ponudbo za več sklopov del. Sklad zdaj pregleduje in ocenjuje ponudbe. Izbrana podjetja bodo dobila pogodbe za delo do konca leta.

V gozdu zmeda, v ozadju se delijo stolčki

Medtem ko gozdarji negodujejo, saj naj bi bilo le slaba dva meseca pred začetkom delovanja novega sistema še veliko nejasnosti (te naj bi se nanašale predvsem na postopek prodaje lesa), pa prah še vedno dviguje imenovanje pooblaščencev. 

Ekipa Mira Cerarja je že konec aprila vršilcu dolžnosti direktorja Slovenskih državnih gozdov (SDG) – na tem položaju je od prešnjega tedna Miha Marenče – pripojila še dva pooblaščenca. Gre za Zlatka Ficka, ki je pooblaščenec za področje gozdarstva in lesarstva, in Boruta Meha, ki bo kot pooblaščenec pokrival področje financ, računovodstva in kontrolinga. Tako so danes v vrhu gozdarja zastopane vse koalicijske stranke: Marenče je namreč dozdajšnja desna roka Dejana Židana na kmetijskem ministrstvu, Ficko je član DeSUS, Meh naj bi bil blizu SMC.

Razlog za imenovanje pooblaščencev naj bi bila po navedbah nekaterih virov prevlada SD v državnem gozdarju in s tem povezano nezadovoljstvo koalicijskih partneric. Foto: Ana Kovač

Preobremenjenost ali politično kadrovanje?

Medtem ko šef SD Dejan Židan uradno razlaga, da je razlog za imenovanje pooblaščencev preobremenjenost vodstva Slovenski državni gozdovi, njegov strankarski kolega Janko Veber pravi, da je imenovanje nepotrebno in da zanj sploh ni podlage v statutu. Foto: Matej Leskovšek

Po uradnih pojasnilih vlade sta bila pooblaščenca imenovana "zaradi obsežnega področja dela v novoustanovljeni družbi", a celo poslanec koalicijske SD Janko Veber je pred dnevi opozoril, da funkcija pooblaščenca v statutu ni predvidena. Ne v statutu ne v zakonu ta funkcija ni omenjena.

Kadrovanje v državnem gozdarju je razburilo tudi opozicijo. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, ki meni, da imenovanje ni v skladu z zakonom, je tako včeraj na vlado naslovil poslansko vprašanje. Zanima ga, na podlagi katerih določb je imenovala pooblaščenca in kakšna pooblastila jima je dodelila.

Lokalni politični obračun?

Na vladi očitke o političnem kadrovanju zanikajo. "Pooblaščenca družbe sta bila imenovana zaradi obsežnega področja dela v novoustanovljeni družbi."

Razlog za imenovanje pooblaščencev naj bi bila po navedbah nekaterih virov prevlada SD v državnem gozdarju in s tem povezano nezadovoljstvo koalicijskih partneric. V kočevskem lokalnem časopisu se je na primer poslanka DeSUS Marinka Levičar obregnila ob, kot se je izrazila sama, enostransko pobveličevanje vloge SD in Vebra. Poudarila je, da naj bi bil tako za to, da je sedež SiDG v Kočevju, kot tudi za to, da je za vršilca direktorja postavljen direktor Snežnika Julijan Rupnik – ta je prejšnji teden že odstopil – zaslužen DeSUS. Veber pa je že pred časom za Radio Krka odkrito kritiziral vmešavanje Ficka v postavljanje državnega gozdarja. 

Pri tem dodajmo, da je Židan prejšnji teden za Siol.net zanikal kakršnakoli trenja v koaliciji.

Marenčetu sedem tisočakov, Ficko in Meh še čakata

Koliko bodo torej politične igrice stale davkoplačevalce? Na to vprašanje vlada danes še nima odgovora, saj poblaščencema še ni določila plače. Dodajmo, da prejšnji teden odstopljeni Rupnik, ki je sicer še vedno tudi direktor Snežnika, ni prejemal plače. Marenče pa prejema 7.370,85 evra bruto mesečno.