Sobota, 24. 7. 2021, 10.11
2 leti, 9 mesecev
Demografsko sliko Slovenije zelo zaznamovala epidemija covid-19
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,99
7
Demografsko statistiko v Sloveniji v letu 2020 je zelo zaznamovala epidemija covid-19. Zaradi visoke umrljivosti je bil naravni prirast izrazito negativen, zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa pa je bilo več notranjih selitev ter manj porok in razvez, je zapisal državni statistični urad.
V naši državi se je lani v enem dnevu povprečno rodilo 51 otrok, umrlo pa 66 prebivalcev, 28 prebivalcev se je poročilo in deset ločilo, v državo pa se je iz tujine priselilo 99 ljudi ter izselilo 48.
Negativni naravni prirast prebivalstva je bil lani, ko je umrlo 5.249 ljudi več, kot se jih je rodilo, najvišji po letu 1945. Temu je botrovala predvsem nadpovprečno visoka umrljivost v novembru in decembru, ko je Slovenijo zajel drugi val epidemije covid-19.
Smrti visoko nad povprečjem
Umrlo je več kot 24 tisoč prebivalcev ali skoraj 3.800 več, kot je bilo povprečje od leta 2015 do leta 2019. Presežna umrljivost je bila najvišja v četrtem četrtletju, ko je umrlo dve tretjini več prebivalcev kot v povprečju v četrti četrtini med letoma 2015 in 2019.
Naravni prirast je bil pozitiven samo v tretjem četrtletju, ko se je rodilo največ otrok v letu oz. 5.141. V celem letu se je sicer rodilo 18.767 otrok ali trije odstotki manj kot leto prej.
Sklenjenih je bilo 5.214 zakonskih zvez ali skoraj četrtina manj kot leto prej. Mesec z največ porokami je bil avgust, ko jih je bilo nekaj več kot tisoč.
Skoraj tretjino manj ločitev
Razvez je bilo lani 1.774 oziroma 28 odstotkov manj kot leto prej. Največ razvez je bilo v tretjem četrtletju, ko so jih zabeležili 557.
Za razliko od naravnega prirasta je bil selitveni prirast pozitiven v vseh četrtletjih. V tretjem četrtletju, ko je bil najvišji, se je priselilo 11 tisoč prebivalcev več, kot se jih je odselilo.
Vseh notranjih selitev, torej sprememb pri naselju prebivališča v Sloveniji, pa je bilo za 42 odstotkov več kot leto prej. Veliko notranjih selitev je bilo v veliki meri povezanih z ukrepi za zajezitev novega koronavirusa. Precej prebivalcev se je namreč ob prepovedih gibanja med občinami v drugem in četrtem četrtletju odločilo za prijavo spremembe prebivališča, kar je bilo statistično zaznano kot notranja selitev. Največkrat je šlo za prijave začasnega prebivališča v drugi občini.
7