Petek, 21. 7. 2023, 10.47
10 mesecev
Mesec: To je nesprejemljivo za celotno družbo in se ne sme več ponoviti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,54
Minister Mesec meni, da sta oba primera, ki so ju v zadnjih tednih obravnavali v CSD, nesprejemljiva za celotno družbo.
Na novinarski konferenci je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec spregovoril o izstopu delodajalcev pri dialogu z vlado, poudaril je, da se vsebinsko razhajajo predvsem pri vprašanju dolgotrajne oskrbe. Dotaknil pa se je tudi dogodka, v katerem je bil šestletnik iz slovenske Istre na toksikološkem izvidu pozitiven na kokain, in povedal, da je tovrsten dogodek popolnoma nesprejemljiv za celotno družbo in se ne sme več ponoviti.
Minister Luka Mesec je na novinarski konferenci spregovoril o izstopu delodajalcev od dialoga z vlado in povedal, da je sam sodeloval kot mediator. Obe strani sta potrdili, da je bil dialog voden korektno in da so bili s tem delom vsi zadovoljni. "Pri nekaterih stvareh se je zataknilo, a zaradi vsebinskih razhajanj, po drugi stvari pa tudi zaradi nerazumevanja, kaj socialni dialog je," je povedal Mesec.
"Vsebinska razhajanja imamo pri dolgotrajni oskrbi, saj je stališče ministrstva za solidarno prihodnost in tudi vlade v celoti, da mora biti solidarna oskrba na voljo vsem, ki jo potrebujejo," je povedal Mesec in dodal, da se kot družba staramo, zato je zakon o dolgotrajni oskrbi pomemben.
"Za nas je nesprejemljivo, da bi delali razlike, kdo si to lahko privošči in kdo ne. Zakon o dolgotrajni oskrbi je pisan tako, da vsebuje solidarnosten prispevek, ki ga bomo plačevali vsi, ampak na drugi strani bomo vsi lahko deležni storitev dolgotrajne oskrbe, ko jih bomo potrebovali," je dodal. Gospodarska zbornica pa je povedala, da zanje ta prispevek ne sme biti solidarnosten, ampak individualno zavarovanje. A tako bi do oskrbe lahko prišli le tisti, ki si to lahko privoščijo, kar pa je za vlado in ministrstvo nesprejemljivo, je poudaril Mesec.
Mesec v primeru na kokain pozitivnega dečka napovedal ostro ukrepanje
Televizija Slovenija (TVS) je v četrtek poročala, da je bil šestletnik iz slovenske Istre na toksikološkem testu pozitiven na kokain, po tem, ko se je od očeta vrnil k materi, ki je zaradi glavobola in slabosti šestletnika posumila, da z njenim otrokom nekaj ni v redu. Primer policija še preiskuje, 40-letnega očeta pa so ovadili za omogočanje uživanja prepovedanih drog in zanemarjanje mladoletne osebe ter surovo ravnanje in je od 13. julija v priporu.
Na dogajanje se je danes odzval minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Ob tem je spomnil še na nedavni primer malčka, ki je umrl v pregretem avtomobilu. "Oboje obžalujem in oboje se mi zdi popolnoma nesprejemljivo za slovensko družbo. Ukrepali bomo ostro, socialna inšpekcija je v tem hipu že na CSD Južna Primorska, kjer preverja, ali je prišlo do kršitev ali pa do malomarnosti v teh postopkih," je dejal v izjavi za medije.
Ključno vprašanje po njegovih besedah je, kaj točno sta osnovna šola in mama opozarjali CSD in zakaj je odziv CSD trajal mesec in pol. "Ko dobim ta dva odgovora, se bom odločil, kako ravnati. Če bo ugotovljeno, da je prišlo do kršitev ali malomarnosti, bodo vsi vpleteni odgovarjali, in tukaj ne bo nobene milosti ali 'pardona'," je poudaril. Glede na to, kaj bo pokazal inšpekcijski nadzor, lahko pride do razrešitev ali disciplinskih ukrepov.
Na CSD se s težavami soočajo že dlje časa
Ob tem je Mesec dodal še, da se s težavami na CSD soočajo že dlje časa. "Glavni problem je, da se morajo socialni delavci na žalost pretežno ukvarjati z razreševanjem administrativnih vprašanj, zato zmanjkuje časa in fokusa za teme, s katerimi bi se res morali ukvarjati," je ocenil in pri tem posebej poudaril družinsko nasilje, ki se je po epidemiji covid-19 še zaostrilo.
Na ministrstvu tudi pripravljajo predloge za reorganizacijo CSD, da bi jih po eni strani administrativno razbremenili, po drugi strani pa zagotovili "več kadra, več fokusa in več sredstev na delu na terenu, predvsem z družinami, kjer so bili zaznani problemi od nasilja do problematičnih razvez". O tem se, tako Mesec, že več mesecev pogovarjajo tudi s skupnostjo CSD.
"Morali se bomo začeti resno ukvarjati s tem problemom, da se ne bomo pogovarjali o tragedijah, potem ko se te že zgodijo, ampak da jih bomo uspešno in učinkovito preprečevali," je pozval.
S CSD Južna Primorska so med tem sporočili, da od februarja 2021 do 29. maja 2023, ko so prejeli pobudo osnovne šole, niso prejel nobene informacije − ne od mame oz. staršev ne od institucij −, ki bi terjale ukrepanje CSD. Po prejemu obvestila šole je CSD mamo povabil na razgovor in jo seznanil z možnostjo podaje predloga sodišču za začasno odredbo glede zaupanja otroka v varstvo in vzgojo njej ter prepovedi stikov z očetom.
Po prejemu poziva sodišča je CSD z mnenjem podprl predlog mame, saj je ocenil, da gre za visoko stopnjo ogroženosti otroka, ker je oče s tem, ko je sinu omogočil, da pride v stik s prepovedanimi substancami, hudo kršil svoje starševske dolžnosti in tako življenjsko ogrozil svojega otroka. Predlagal je, da se do dokončne odločitve sodišča očetu odvzame pravica do stikov z otrokom.
Varuh od CSD Piran zahteva pojasnila v primeru na kokain pozitivnega šestletnika
Varuh človekovih pravic je Center za socialno delo (CSD) Piran pozval k razjasnitvi okoliščin v zvezi s primerom šestletnega dečka, ki je bil na toksikološkem testu pozitiven na prepovedane droge. Od odgovornih na piranskem CSD pa pričakuje tudi takojšnja pojasnila v zvezi načrtovanimi ukrepi za zaščito in varstvo otroka.
Center za socialno delo se mora namreč vedno nemudoma odzvati, ko prejme informacije o ogroženosti otroka in jih takoj preveriti tudi neposredno v okolju, kjer otrok živi, so v današnji izjavi za javnost navedli v uradu varuha.
"Če CSD ne razišče, kaj se dejansko dogaja v posameznem primeru, s tem nedvomno krši pravice otroka, kar je popolnoma nedopustno. Na podlagi svojih ugotovitev je CSD tudi dolžan sodišču posredovati potrebne ukrepe za zaščito otroka," so povzeli besede namestnika varuha človekovih pravic Jožeta Ruparčiča, ki je odgovoren za otrokove pravice.
V uradu Varuha dodajajo, da je naloga in dolžnost staršev, da otroka varujejo pred izpostavljenostjo nevarnostim, kamor sodijo tudi prepovedane droge. Če starši v tej vlogi odpovedo, je nujno, da pristojne institucije otroka nemudoma zaščitijo pred ravnanjem staršev, so izpostavili.
Varuh sicer ugotavlja, da pristojne institucije v posameznih primerih v praksi še vedno ne storijo dovolj za zaščito pravic otrok in nemalokrat na nezadostni podlagi odločajo o njihovih koristih. Ugotavlja tudi, da posamezni centri za socialno delo pogosto odlašajo z izvajanjem svojih nalog, ki jih imajo po zakonu o preprečevanju nasilja v družini, kljub temu, da so s strani staršev, šol, vrtcev, medijev ali celo otrok samih seznanjeni, da na primer eden od staršev izvaja nasilje nad otrokom oz. ga na kakršenkoli način ogroža.
Ob tem institucija Varuha še opozarja, da mora vsak center za socialno delo v primerih, ko je žrtev otrok, takoj, ko je o posameznem primeru obveščen, storiti vse potrebno za zaščito otroka. Nedopustno pa je tudi, da centri za socialno delo, na katere se obračajo posamezniki v hudih stiskah, pogosto ne opravijo svojega dela, kot bi ga morali, so med drugim navedli pri varuhu.
Delodajalci prekinjajo dialog z vlado: Ne želimo imeti samo vloge statista
Reprezentativne delodajalske organizacije zaradi neenakovredne vloge izstopajo iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), je na skupni novinarski konferenci delodajalcev dejal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. Kot je navedel, pri zakonih, kot sta zakon o delovnih razmerjih in zakon o dolgotrajni oskrbi, ne želijo imeti le vloge statista.
"Nekatera ministrstva ne razumejo socialnega dialoga in ga pretvarjajo v socialni monolog ter v takem težkem okolju ne moremo niti ne želimo sodelovati, ker imamo samo vlogo statista," je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Trobiš. Predstavniki gospodarstva po njegovih besedah pričakujejo enakovreden položaj delodajalcev v ekonomsko-socialnem dialogu.
Med drugim jih moti, da je šel v javno obravnavo neusklajen osnutek zakona o delovnih razmerjih, skrbi pa jih tudi, ker bo DZ danes po vetu državnega sveta po pričakovanjih znova potrdil neusklajen zakon o dolgotrajni oskrbi. Brez posvetovanja je bila sprejeta novela zakona o dohodnini, obravnavali niso pravilnika o poklicnih boleznih, še vedno ni napovedanih ukrepov za izboljšanje položaja gospodarstva glede čezmejnega izvajanja storitev, je navedel.
Ministrstvo za finance skrbi napovedana, pa čeprav začasna, zaustavitev socialnega dialoga s strani delodajalskih organizacij v okviru Ekonomsko socialnega sveta. Menijo namreč, da je na voljo dovolj priložnosti in tudi časa, da prav skozi socialni dialog pridejo do rešitev, ki bodo sprejemljive za vse partnerje.
"Umik, pa četudi začasen, ne more biti pravi korak pri iskanju najboljših rešitev, ki bodo pomembno vplivale na družbo. Menimo, da bi moralo biti dialoga več, ne manj. Z umikom se oddaljujemo od rešitev, namesto, da bi se jim približevali. Poudarjamo, da Zakon o delovnih razmerjih, ki ga navajajo delodajalske organizacije kot enega od razlogov za začasen umik še ni medresorsko usklajen. Gre za predlog zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Predlog zakona je Ministrstvo za finance prejelo šele pred kratkim in nanj že podalo vrsto pripomb. Ob tem poudarjamo, da je vsebina naših pripomb deloma podobna tistim, ki jih navajajo delodajalske organizacije. Pričakujemo, da bo intenzivna in konstruktivna razprava o predlogu Zakona o delovnih razmerjih v skladu s temi pripombami potekala v naslednjih tednih. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo že opozorili, da medresorsko usklajevanje še ni zaključeno. Verjamemo, da je časa za temeljito razpravo še dovolj, da skupaj pridemo do rešitev in konsenza med vsemi deležniki. Gre za izjemno pomembno tematiko, ki jo je vsekakor potrebno nasloviti v obliki sprememb Zakona o delovnih razmerjih, vendar pa si je za to potrebno vzeti dovolj časa, da najdemo rešitve, ki bodo sprejemljive tudi za delodajalce," so zapisali na ministrstvu.
Kot so dodali, so v sodelovanju z ministrstvom za delo pripravljeni sodelovati pri razrešitvi odprtih vprašanj in iskanju ustreznih rešitev.
Rešitve se po njegovih besedah sprejemajo parcialno, gospodarstvu pa se nalaga nove finančne in administrativne obremenitve.
"Ob takšnih pogojih naše gospodarstvo ni in ne more biti konkurenčno. Gospodarstva vlada ne bi smela razumeti in obravnavati kot breme, ampak se zavedati, da je vir prihodkov v proračunsko blagajno," je opozoril Trobiš.
Delodajalske organizacije so se zato po njegovih besedah odločile izstopiti iz ESS, in sicer vse dotlej, "dokler v naši državi ne vzpostavimo enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga, ki temelji na spoštovanju pravil ESS".
"Današnja prekinitev socialnega dialoga, ki je posledica izstopa predstavnikov delodajalcev iz ESS, predstavlja velik korak nazaj v zagotavljanju socialne varnosti in razvojnega potenciala v Sloveniji.
"Današnja prekinitev socialnega dialoga, ki je posledica izstopa predstavnikov delodajalcev iz ESS, predstavlja velik korak nazaj v zagotavljanju socialne varnosti in razvojnega potenciala v Sloveniji. Socialni demokrati zato verjamemo, da je nemudoma treba razčistiti razloge za izstop, ponovno vzpostaviti zaupanje med vlado, delojemalci in delodajalci ter sprejeti vse potrebne ukrepe, da do kršitev pravil delovanja ESS ali enostranskega delovanja mimo načel socialnega dialoga ne bo več prihajalo.
Višji standard življenja, bolj produktivno gospodarstvo in večjo varnost zaposlenih je namreč mogoče zagotoviti in zagotavljati le s sodelovanjem vseh. Socialni demokrati se zavedamo, da ima ključno vlogo pri vzdrževanju krhkega ravnotežja v socialnem dialogu Vlada RS, ki mora kritično oceniti lastni prispevek k napredku socialnega dialoga in narediti vse, da bo v letih, ki sledijo, uveljavljeni model socialnega dialoga v Sloveniji dosledno spoštovan in uveljavljen," so zapisali v stranki SD.
V NSi nad odločitvijo delodajalskih združenj medtem niso presenečeni. Kot je v izjavi za medije dejal poslanec Aleksander Reberšek, se zakonodaja sprejema mimo delodajalcev, obremenitve pa v veliki meri nosi tudi gospodarstvo.
"Če pogledamo samo v zadnjem mesecu: dva nova prispevka, in sicer prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, zdaj pa še prispevek za dolgotrajno oskrbo. Kar me zelo žalosti, je to, da se ta vlada ne zaveda, da če bo šlo dobro gospodarstvu, bo šlo dobro tudi našim zaposlenim, našim državljanom," je dejal.
Ob tem je izpostavil po njegovih besedah nekonkurenčno obdavčitev plač v Sloveniji v primerjavi s soseščino. "Gospodarstvo in zaposleni so tisti, ki polnijo naš proračun, in zavedati bi se morali, da gospodarstva ne smemo obremenjevati. Bolj kot ga bomo obremenjevali, nižje plače bodo imeli zaposleni," je poudaril. To lahko po njegovih besedah pod vprašaj postavi tudi stabilnost virov financiranja dolgotrajne oskrbe.
Šimonka: Motijo nas finančne posledice določenih zakonov
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je dejal, da jih poleg kršenja pravil socialnega dialoga motijo finančne posledice določenih zakonov, posebej reformnih, saj je gospodarstvo že zdaj visoko obremenjeno s prispevki. Industrijska proizvodnja v Sloveniji pada in treba bi bilo ukrepati, saj bo manjše povpraševanje iz Nemčije pomenilo še nadaljnje krčenje, je opozoril.
Želijo imeti celovito sliko finančnih posledic reformnih predlogov. "Dokler te celotne slike ne bomo imeli, ne bomo za noben reformni zakon pristajali na to, da se gospodarstvo dodatno obremenjuje s prispevki. Nič nimamo proti, da se določen prispevek poveča, a mora temu analogno slediti znižanje prispevkov za kakšno drugo dejavnost," je dejal Šimonka.
Jim bo uspelo ponovno vzpostaviti socialni dialog?
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je izrazil upanje, da so sposobni ponovno vzpostaviti socialni dialog in popraviti napačne korake. "Spremembe, ki so potrebne, je treba sprejemati celostno in tako, da to na koncu za gospodarstvo ne predstavlja dodatnih obremenitev," je dejal.
"Obrtniki in podjetniki nismo odpirali svojih lokalov, obratov, podjetij zato, da jih bomo jutri, tj. v času trajanja mandata neke vlade, naj bo to leva ali desna, zapirali," je poudaril Cvar.
Lotrič: Izstop iz ESS je poziv k dialogu
Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) Marko Lotrič je dejal, da je izstop iz ESS poziv k dialogu. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je sicer nujno potreben, je po njegovih besedah slab, na kar naj bi kazalo tudi ogromno vloženih dopolnil. Predvideva velike dodatne finančne obremenitve, predvsem za podjetnike, dodatno obremenitev je pričakovati tudi glede na predlog pokojninske zakonodaje. In gospodarstvo glede na preostalo Evropo ne bo konkurenčno, je poudaril.
"Trgovina takšnega gospodarskega stanja prav dolgo ne bo več zdržala"
Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah je izpostavila slabšanje stanja gospodarstva in dejala, da v trgovini prihodki pomembno zaostajajo za odhodki, tako da trgovina "takšnega gospodarskega stanja prav dolgo ne bo več vzdržala". Glede prehranske draginje je menila, da bi bilo bolje osredotočiti se na zvišanje samooskrbe, kot pa spremljati cene. Ne razume, zakaj se država s prodajalci naftnih derivatov ni mogla dogovoriti glede pokrivanja škode v času regulacije cen, ko so trgovci derivate prodajali po nižji ceni, kot so jih kupovali. Zaradi učinka dodatnih obremenitev in inflacije pričakuje velike pritiske na zvišanje plač, težave so tudi pri zaposlovanju tujcev.
Poudarila je, da po tistem, ko so bila kršena pravila ESS in so imeli v dialogu le vlogo statista, kot vodje delodajalskih organizacij ne želijo prevzemati odgovornosti, tako da je ta zdaj veliko večja na strani vlade in tudi sindikatov. "Tako eni kot drugi naj razmislijo, ali smo delodajalci vreden partner, da nas povabijo za skupno mizo in da vsi skupaj najdemo moč za kompromisne rešitve," je dejala.
Maja 2021 so v času vlade Janeza Janše iz socialnega dialoga zaradi kršenja pravil ESS izstopile tudi vse reprezentativne sindikalne centrale. Socialni dialog je bil nato zamrznjen vse do julija 2022.
