Petek, 22. 4. 2016, 21.42
8 let, 1 mesec
Miro Cerar v New York, da bo Slovenija lahko ohranila svoje vode in gozdove
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,88
3
Premier Cerar je po podpisu lani decembra sklenjenega pariškega sporazuma o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje na sedežu ZN v New Yorku podal nacionalno izjavo o uresničevanju določil sporazuma, za katerega je dejal, da predstavlja prelomnico. Slovenija bo sporazum predvidoma ratificirala prihodnje leto.
"Tukaj sem zato, da bo Slovenija lahko ohranila svoje vode in gozdove, svoja naravna bogastva, kajti s podpisom skupne zaveze po pariškem sporazumu se skupaj z ostalimi državami sveta zavezujemo, da bomo varovali svet pred negativnimi klimatskimi spremembami. Mislim, da je to za Slovenijo izjemnega pomena. Tako za naše naravne lepote kot za naše življenje v prihodnje in za svet," je po nastopu dejal premier Miro Cerar.
Vsaka država šteje
"Vsaka, po obsegu in številu prebivalcev še tako majhna država šteje. Kajti, če ves svet ne bo nekaj skupaj ukrenil, potem nas bodo te negativne klimatske spremembe povozile. Potem bo človeštvo težko obstalo. Mislim, da je pomembno, da je Slovenija tukaj prisotna in da spodbujamo ta proces, ki smo se mu zavezali že s podpisom v Parizu," je povedal premier.
V tem prelomnem času lahko svet uspe le s skupnim delovanjem
Cerar je pred tem v svoji izjavi v dvorani Ekonomskega in socialnega sveta ZN (Ecosog) dejal, da podnebni sporazum predstavlja pomemben odgovor na podobna opozorila, kot so bile besede Alberta Einsteina, da je za preživetje človeštva potrebno bistveno drugačno razmišljanje. V tem prelomnem času lahko svet uspe le s skupnim delovanjem.
Sporazum je na dan zemlje po besedah generalnega sekretarja ZN Bana Ki Muna podpisalo 176 držav, kar je podrlo rekord iz leta 1982, ko je 119 držav isti dan podpisalo Konvencijo ZN o pravu morja. Takoj po podpisu začne teči rok za ratifikacijo sporazuma, ki se izteče najpozneje z letom 2020, ko mora v skladu z določili pariškega podnebnega sporazuma stopiti v veljavo. Evropska komisija bo predvidoma do konca junija 2016 pripravila osnutek sklepa sveta o ratifikaciji pariškega podnebnega sporazuma v imenu EU, in sicer v svežnju z nekaterimi predpisi za podnebno-energetski okvir EU 2030.
Pariški sporazum bo stopil v veljavo 30 dni po tistem, ko ga bo ratificiralo ali k njemu pristopilo najmanj 55 držav, ki zaležejo za najmanj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov. Že danes je najmanj 13 manjših držav hkrati s podpisom predalo tudi listine o ratifikaciji.
Cilj sporazuma je ohraniti segrevanje planeta pod dvema stopinjama Celzija od predindustrijskih časov. Od industrijske revolucije naprej so se globalne temperature do zdaj dvignile za stopinjo. Države morajo podati svoje cilje, ki niso pravno zavezujoči, od sporazuma pa je mogoče tudi odstopiti, vendar ne v prvih treh letih od začetka veljave in ne pred iztekom leta dni odpovednega roka.
3