Petek, 17. 2. 2017, 13.47
6 let, 6 mesecev
Bi morala Slovenija notificirati Avstrijsko državno pogodbo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,90
12
Ob sprejemanju nove deželne ustave na avstrijskem Koroškem in omejevanju pravic slovenski narodni skupnosti, ki bi ga nova ustava lahko prinesla, se je v Sloveniji spet odprlo vprašanje notifikacije Avstrijske državne pogodbe (ADP). Mnenja o tem, ali je potrebna, so deljena tako v Sloveniji kot med Slovenci v Avstriji.
Po tem, ko vse od osamosvojitve Slovenija ni izražala namere po notifikaciji Avstrijske državne pogodbe (predvsem zato, ker ni želela zapletov pri vstopanju v Evropsko unijo), je do glasne pobude za notifikacijo prišlo ob 60. obletnici veljavnosti ADP. Takrat je pobudo podpisalo 122 posameznikov, med njimi tudi pravniki France Bučar, Ivan Kristan in Danilo Türk, čeprav slednji, ko je bil predsednik države, te pobude ni izražal.
K pogodbi so pristopile Avstralija, Brazilija, Češkoslovaška socialistična republika, Mehika, Nova Zelandija, Poljska in Socialistična federativna republika Jugoslavija, ki so izpolnjevale pogoje za pristop: države so bile članice OZN in na dan 8. maj 1945 v vojni z Nemčijo.
ADP med drugim v 7. členu ureja položaj slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji.
Slovenija bi lahko pogodbo notificirala, ker je pravna naslednica takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije, Avstrija pa temu ves čas nasprotuje.
Zunanji minister Karl Erjavec bo moral prepričati še koalicijo in vlado.
Erjavec za notifikacijo
Ob spreminjanju koroške deželne ustave, ki bi lahko okrnilo pravice tamkajšnje slovenske narodne skupnosti, se je za notifikacijo zavzel zunanji minister Karl Erjavec. "Doslej nismo favorizirali notifikacije ADP, ker je Avstrija neformalno priznavala vse pravice slovenske manjšine in prav tako Slovenijo kot pravno naslednico te pogodbe. Vendar glede na razvoj dogodkov, kako se obravnava slovenske podjetnike v Avstriji, kako se izvajajo nenavadno ostri ukrepi nadzora na slovensko-avstrijski meji in dogajanje na Koroškem, osebno menim, da bi morali severni sosedi poslati močno sporočilo," je zunanji minister dejal v pogovoru za Delo.
"Avstrija 7. člena ADP ne uresničuje"
Pravnik Dejan Valentinčič s Fakultete za uporabne družbene študije in poznavalec zamejske problematike ministru odgovarja:
"1. Avstrija v več kot 60 letih ni izpolnila nobene določbe 7. člena ADP. Pomembne so pravice v realnem življenju, ne pa floskule pri zaprtih diplomatskih pogovorih. Pomanjkljiva dvojezična topografija, omejevanje glede uradnega jezika, restriktivnost v šolstvu ipd. so zgolj nekateri od številnih primerov.
"Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi z notifikacijo Slovenija dobila nek vzvod, s katerim bi lahko Avstrijo avtomatično prisilila k izpolnjevanju manjšinskih pravic. A na vsebinski ravni je 7. člen ADP še vedno ključen. Je kanon za manjšinsko varstvo v Avstriji," je prepričan Valentinčič.
2. Avstrija je priznavala Slovenijo kot zaščitnico slovenske narodne skupnosti, ne pa kot naslednico ADP. Glavni argument nasprotnikov notifikacije je bil, da če ta ne uspe, nas Avstrija nato lahko ne bo več priznavala kot zaščitnike manjšine.
Te trditve pravno ne vzdržijo. V nobenem od mednarodnopravnih dokumentov, ki govorijo o matični državi, ni navedeno, da bi ena država morala drugi izrecno priznati status matične države, da bi ta lahko to udejanjala.
3. Obravnava slovenskih podjetnikov v Avstriji je stvar prava EU in ne ADP. Slovenija mora glede tega vložiti tožbo pred Sodiščem EU v Luksemburgu, to je edini učinkoviti vzvod. Ker gre za tako očitno kršitev prava EU, sem prepričan, da Avstrija ve, da bi takšno sodbo izgubila. A ker odločanje sodišča traja nekaj časa, računa, da bo do takrat slovenske podjetnike izločila iz avstrijskega trga."
Morebitna zaostritev odnosov z Avstrijo
Nasprotniki podpisa izpostavljajo zlasti morebitno zaostritev odnosov z Avstrijo ob tem, da notifikacija slovenski narodni skupnosti v Avstriji naj ne bi prinesla dodatnih pravic in ugodnosti. Te naj bi bile zagotovljene že v avstrijski ustavi.
Ker bi učinke notifikacije verjetno najbolj občutila slovenska narodna manjšina na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, smo preverili, kakšno je mnenje med njimi.
Notifikacija bi bila znak, da Slovenija misli resno, pravi Nanti Olip.
"Vprašanje notifikacije je izključno zadeva Republike Slovenije. Nam pa bi najbolj koristil podroben strokoven pregled določil 7. člena ADP, kako se izpolnjujejo in na kateri ravni izpolnitve obvez iz ADP smo danes.Notifikacija bi bila brez dvoma najbolj jasen simbolni znak Republiki Avstriji, da Slovenija kot naslednica jemlje zadeve zelo resno. V odnosih med državama bi morala to temo vedno izpostaviti. Avstrija kot zaščitnica pravic nemške narodne skupnosti na primer na Južnem Tirolskem to zelo dosledno izvaja. Slovenija bi lahko le prevzela standarde politike, ki jih Avstrija izvaja do Italije, in jih prestavi v odnose z Avstrijo.
Mislim, da se odziva Avstrije ni treba bati, ker izpolnjevanja določil iz ADP Avstrija tako nikoli ni jemala zelo resno. Po moji oceni so strahovi odveč. Notifikacija ne bi imela nobenega negativnega učinka. Morda bo kakšno obdobje negotovosti, kaj bo to prineslo, a posebnih negativnih učinkov ne bi bilo.
V zadnjih 20 letih, odkar delujem v manjšinski politiki, do bistvenih premikov glede pravic manjšine ni prišlo. Premaknilo se je zaradi odločitev avstrijskih sodišč."
Notifikacija ni potrebna, ker so pravice že zagotovljene z avstrijsko ustavno ter evropsko ureditvijo, meni Marjan Sturm.
Leta 1964 je Avstrija člen 7 postavila v ustavni rang. Na podlagi tega je ustavno sodišče dobilo pravico, da presoja. Prek ustavnega sodišča smo dobili pravice na šolskem področju, pri uradnem jeziku in topografskih tablah.Vsi smo skupaj v Evropski uniji, ta pa je manjšinsko varstvo dala v skrb Svetu Evrope, ki je pristojen za normativno zaščito manjšin in je izdal dve konvenciji. Te konvencije določajo, da se enkrat dosežena raven manjšinske zaščite ne sme več zniževati.
Mislim, da imamo z ustavnim zakonom in evropsko koncepcijo določene mehanizme za zaščito pravic. V teh 20 letih smo dosegli pomembne odločitve ustavnega sodišča na področju šolstva, jezika in dvojezične topografije, je v oddaji Odmevi maja 2015 dejal Sturm.
"ADP bi že zdavnaj morala biti notificirana," je prepričan Vouk.
"ADP bi že zdavnaj morala biti notificirana. Vsaj na področju topografije in uradnega jezika je znano, da avstrijska zakonodaja ne ustreza členu 7 ADP, sodišče pa pravi, da se mi znotraj države na ADP nimamo več možnosti sklicevati. Na evropski ravni ustrezne zaščite ni, tako da bi edino Slovenija lahko opozarjala na te neuresničene točke državne pogodbe. To pa bo lahko storila šele, ko bo notificirala nasledstvo.Da Slovenija državne pogodbe še ni notificirala, ima verjetno svoje razloge. V tem trenutku, ko nam grozi zgolj nemški deželni jezik, bi bil po mojem mnenju to primeren odgovor Slovenije. To bi bil jasen znak Avstriji, da člen 7 ni uresničen, da avstrijska zakonodaja v vseh točkah ne ustreza ADP, da se Slovenija tega zaveda in da je pripravljena pomagati slovenski narodni skupnosti na Koroškem."
12