Bodo imeli koroški Slovenci spet težave pri uporabi slovenščine?

Medtem ko je deželni svetnik in predsednik koroške ljudske stranke (ÖVP) Christian Benger še septembra 2015 za novo deželno ustavo predlagal besedilo, da dežela in občine v enaki meri skrbijo tako za nemške kot za slovenske prebivalce, je ta zaradi nesoglasij v lastni stranki predlog nedavno umaknil.

Zdaj predlog zadevnega člena določa, da bo dežela Koroška v skladu z zvezno ustavo spodbujala jezikovno in kulturno raznolikost, kot se na Koroškem kaže v slovenski narodni skupnosti. Nemščina pa po novem predlogu ni le uradni jezik, ampak tudi deželni jezik. Slovenščina v tem kontekstu ni omenjena.

Nemščina postaja deželni jezik

S tako ustavo bi se vrnili v nacistično dobo, trdi odvetnik Rudi Vouk. Foto: STA , "Prvič v zgodovini, z izjemo nacistične dobe, uvajajo, da je nemščina deželni jezik," opozarja  odvetnik, nekdanji politik in borec za pravice koroških Slovencev Rudi Vouk. "To bi lahko bil argument, da se bo v prihodnje zavračalo vse zahteve, ki bi jih koroški Slovenci postavljali. To je nesprejemljivo."

Ker gre šele za predlog, Vouk upa, da bodo slovenske zastopniške organizacije podale odklonilno mnenje. Poudarja, da koroški Slovenci v proces sprejemanja ustave do zdaj niso bili vključeni. "Mislim, da še ni vsega konec. To, kar imamo zdaj na mizi, pa za nas ni sprejemljivo. Če Koroška želi ustavo za 21. stoletje, ne more biti takšna." Zagotavlja, da se bodo še naprej z vsemi silami upirali proti njej - prvič že danes na protestu mladih pred deželno vlado v Celovcu.

Nasprotno pa poslanka Zelenih v deželnem zboru Zalka Kuchling novi predlog podpira in meni, da je boljši od prejšnjega. "Mislim, da je navsezadnje zavladal razum in da smo našli kompromis," je dejala za STA.

"Mladina bo živela v prihodnosti, ki jo danes oblikujejo predvsem starejši." Foto: Osebni arhiv "Če koalicija potrdi ta slab kompromis, bomo živeli v prihodnosti, kjer slovenščina, naš materni jezik, ni več priznana kot deželni jezik. Zato hočemo mladi soodločati o svoji prihodnosti," ob današnjem protestu pred deželno vlado v Celovcu pravi predstavnik mladih koroških Slovencev Christian Urak.

"S tem protestom želimo pokazati, da še živimo in da je slovenščina del zgodovine in identitete dežele Koroške prav tako, kot je nemščina."

ÖVP se bojuje za obstanek v koaliciji, preostale stranke do Slovencev brezbrižne

Zakaj je prišlo do preobrata v ÖVP? "Mislim, da ljudska stranka takšne ustave noče, ker se boji, da bi zletela iz deželne vlade. Zato išče način, kako jo preprečiti, koroški Slovenci pa smo pri tem dobrodošel grešni kozel," meni Vouk.

"Ljudska stranka je iskala izgovor, druge stranke pa so bile brezbrižne do Slovencev. Pomembno jim je bilo le, da se doseže kompromis," je še dejal odvetnik. Za zdaj kaže, da so vse koalicijske stranke (ÖVP, socialisti in stranka zelenih) uskladile in predlog ustave, ki se nanaša na slovensko skupnost, podpirajo.

Sledi razprava v ustavni komisiji deželnega zbora, koroški deželni glavar, socialist Peter Kaiser pa si želi, da bi predlog dobil čim širšo podporo tudi med strankami zunaj koalicije. Reforma deželne ustave bo v koroškem deželnem zboru predvidoma sprejeta maja ali junija.