Ali je prvi nadzornik državnega premoženja zamolčal pomembna lastništva podjetij iz preteklosti?

Predsedniku vlade Miru Cerarju pred lanskim odločanjem o kandidaturi Damjana Beliča za člana nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH), upravljavca državnih deležev v podjetjih, ni bilo znano, da je Belič že vrsto let solastnik in direktor družbe VK Holding.

Tega podatka Belič ni razkril v uradnem življenjepisu, ki ga je predložil k svoji prijavi za člana nadzornega sveta SDH. Tako je vladi, ki je julija lani državnemu zboru v imenovanje poslala seznam petih kandidatov, ostalo skrito, da se je družba, katere lastništvo je povezano z današnjim prvim nadzornikom državnega premoženja, leta 2009 zapletla v eno najodmevnejših mednarodnih afer v Bosni in Hercegovini. 

Takrat je bil VK Holding v Republiki Srbski večinski lastnik podjetja za varovanje Centurion, ki mu je tedanji namestnik visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Raffi Gregorian odvzel dovoljenje za pridobivanje novih poslov v Distriktu Brčko. Razlog: kršenje daytonskega sporazuma.

Mednarodna prisluškovalna afera

Po ugotovitvah tujih obveščevalnih služb, na katere se je v odredbi skliceval Gregorian, je imelo podjetje Centurion pomembno vlogo v paraobveščevalni mreži predsednika vlade Republike Srbske Milorada Dodika, ki je nezakonito prisluškovala in sledila uslužbencem urada mednarodne skupnosti v BiH. Med osebami, ki jih je nadzorovala omenjena mreža, je bil tudi visoki predstavnik Valentin Inzko, koroški Slovenec in nekdanji veleposlanik Avstrije v naši državi.

Distrikt Brčko je uradno demilitarizirano območje v pristojnosti mednarodnega nadzornika, ki ga po mirovnem sporazumu izberejo ZDA. Gregorian pooblastil za ukrepanje na drugih območjih BiH ni imel.

Dejstvo, da je Belič v uradnem življenjepisu zamolčal podatek o lastništvu in direktorski funkciji v VK Holdingu, odpira dve dilemi:

• Ali je zamolčano lastništvo pomembna okoliščina za presojanje njegove osebne integritete in poslovne etičnosti, ki ju zahteva zakon o SDH? Pojem integritete namreč zajema tudi poštenost in verodostojnost.
• Ali lahko podatek, da je bil Centurion v tistem času poslovno tesno vpet v Dodikov krog, uslužbenci podjetja pa so se omenjali kot pomagači generalu Ratku Mladiću na begu pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine v Haagu, za našo državo iz kakršnegakoli razloga pomeni tudi varnostno tveganje? Sploh ob dejstvu, da nekateri poslovneži iz kroga Milorada Dodika, ki se mu maje položaj, svoj kapital v zadnjem času preusmerjajo v Slovenijo. Eden od njih, Mladen Milanović, je lani postal lastnik ljubljanskega gradbenega podjetja KPL.

Ali je zamolčano lastništvo pomembna okoliščina za presojanje Beličeve osebne integritete in poslovne etičnosti, ki ju zahteva zakon o SDH? Foto: Bojan Puhek

Kaj se je takrat dogajalo v BiH

Belič, danes predsednik nadzornega sveta SDH, je bil prek VK Holdinga solastnik podjetja Centurion med letoma 2006 in 2009. To je bilo v političnem smislu zelo burno obdobje za BiH, po vojni razdeljeno na dve entiteti: Federacijo in Republiko Srbsko. Že kmalu po tem, ko je Dodik po volitvah prevzel vodenje vlade, je začel zaostrovati svoje odnose z mednarodno skupnostjo in vlado v Sarajevu – tudi z nacionalistično retoriko in poskusom rehabilitacije nekdanje predsednice Republike Srbske Biljane Plavšić, ki je bila na haaškem sodišču obsojena za vojne zločine.

V ozadju je Dodik po podatkih ZDA in drugih zahodnih držav gradil tudi svojo paravojsko, ki se je ukvarjala z obveščevalno dejavnostjo. Ker Republika Srbska po daytonskem sporazumu ne sme imeti ne lastne vojske ne obveščevalne službe, je Dodik uporabil obvod. Nekdanji pripadniki Vojske Republike Srbske in obveščevalne službe so se začeli na veliko zaposlovati v zasebnih podjetjih, ki so uradno skrbela za varovanje podjetij v lasti politične in gospodarske elite Republike Srbske.

Eno od teh podjetij je bilo tudi Centurion iz Bijeljine, mesta na severovzhodu BiH.

Prisluškovali zahodnim uradnikom

Centurion je bilo v tistem času eno največjih varnostnih podjetij v Republiki Srbski. Imelo je več kot 120 zaposlenih. Po ugotovitvah dr. Armina Kržalića iz Centra za strateške študije v Sarajevu je bilo po količini oborožitve na drugem mestu med varnostnimi podjetji. Zaposlovalo je tudi nekdanje uslužbence protiobveščevalne službe, ki so skrbeli za logistično podporo generalu Mladiću pri njegovem skrivanju pred roko pravice.

Podjetje Centurion je bilo še posebej tesno poslovno povezano s podjetjem Alpha Security, ki je bilo prav tako v lasti oseb iz najožjega Dodikovega kroga. 

Po ugotovitvah urada visokega predstavnika so pripadniki Alpha Security sodelovali v (proti)obveščevalnih aktivnostih proti uslužbencem urada na območju Brčkega. Za dejanskega šefa Alpha Security je takrat veljal Dodikov svetovalec za varnost Miloš Čubrilović. Za podjetje so delali tudi nekdanji pripadniki Drinskih volkov, elitne enote, ki je v času vojne sodelovala tudi pri osvajanju in genocidu v Srebrenici. 

"Centurion d.o.o. je podjetje, ki nudi zaščito oseb in imetja. Misija podjetja je varovanje na tržišču in povečevanje kulture varnosti na področju delovanja z integracijo fizičnega i tehničnega varovanja ter zadovoljevanja potreb klientov …"

Vstop slovenskega lastnika

Pomemben lastnik Centuriona je bila več let Nova Banka iz Banjaluke, ki je imela v rokah 49 odstotkov podjetja. Kdo so bili preostali solastniki od leta 2006 naprej, Belič ni želel razkriti.

Leta 2008 je VK Holding z nakupom deleža od Nove Banke postal 88-odstotni lastnik Centuriona.

Beličev nakup Centuriona časovno sovpada z obdobjem, ko je EU z vlado v Sarajevu podpisala stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. Uniji je tedaj predsedovala Slovenija, ki je leta 2008 BiH pomagala pri uveljavitvi dolgo pričakovane reforme policije. 

Kmalu zatem se je mednarodna skupnost odločila ukrepati. 6. junija 2009 je najprej Inzko z dekretom s položaja načelnika službe za operativno podporo obveščevalne službe BiH razrešil Radislava Jovičića, enega ključnih Dodikovih mož in poznejšega notranjega ministra Republike Srbske. Le dva dni pozneje je Gregorian štirim varnostnim podjetjem iz Republike Srbske prepovedal pridobivanje novih poslov na tem območju. Na črnem seznamu sta se znašla tako Alpha Security kot Centurion. 

V tem času je bil VK Holding že večinski lastnik Centuriona.

Kaj je do zdaj govoril Belič

Kako je eno od ključnih podjetij iz Dodikove paraobveščevalne mreže v času politično zaostrenih razmer v BiH prešlo v večinsko last upravljavca premoženja in odvetnika iz Slovenije? 

"Nikoli nisem bil v stikih z Miloradom Dodikom. V življenju ga nisem srečal," je že pred časom pojasnil Belič. Enako je zatrdil tudi v odgovorih na naša vprašanja. 

Toda njegova pojasnila, povezana z njegovim nakupom Centuriona in vlogi v njem, so se v medijih večkrat razlikovala od dejstev:

• Za Delo, Dnevnik in Siol.net je Belič pojasnil, da je VK Holding delež v Centurionu pridobil leta 2008. Toda podatki Banke Slovenije, za katere smo zaprosili, razkrivajo, da je bil Belič prek VK Holdinga solastnik Centuriona že od leta 2006, ko je Dodikova Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) slavila na volitvah v Republiki Srbski. Gre za podatke o deležih rezidentov Slovenije v podjetjih v tujini, ki jih Banka Slovenije pridobiva zaradi statistične obdelave.
• V pogovoru za Delo je Belič pojasnil, da je VK Holding od Nove Banke le odkupil dejavnost varovanja poslovnih prostorov banke, s katero se je ukvarjal Centurion. To ne drži, saj VK Holding ni odkupil dejavnosti, ampak lastniški delež. Podjetje Centurion je imelo sicer že takrat številne druge stranke, kar je Belič moral vedeti, po ugotovitvah tujih obveščevalnih služb pa tudi pomembno vlogo v prej omenjeni Dodikovi mreži.
• Za Dnevnik je Belič nekaj tednov pozneje dejal, da se je Centurion ukvarjal s fizičnim in tehničnim varovanjem oziroma s prevozom denarja. Potrdil je, da je bilo Centurionu "zaradi poslovnega sodelovanja z Alpha Security prepovedano pridobivati nove posle na območju kantona Brčko. Mi smo to omejitev pred nakupom (deleža od Nove Banke, op. a.) poznali, temu primerna je bila tudi cena," je takrat dejal Belič.
• Beličeva trditev ne more držati. VK Holding je namreč večinski lastnik Centuriona postal že leta 2008, podjetje pa je prepoved za območje Brčkega dobilo šele leto dni pozneje.
• Za Siol.net je Belič prejšnji teden pojasnil, da je imel Centurion svoje poslovodstvo, ki je delovalo samostojno. "Osebno nisem imel v podjetju nobene upravljavske vloge," je poudaril Belič. Zatrdil je, da nad projekti, posli in denarnimi tokovi Centuriona ni imel pregleda oziroma nadzora, le "redno je prejemal poročila o poslovanju".
• Povsem drugače je Belič pred tem govoril za Dnevnik. "Po našem nakupu smo družbo finančno, operativno in poslovno prestrukturirali ter pridobili precej novih poslov. Začeli smo sodelovati tudi s slovenskimi družbami (…). Centurion je začel rasti in postal resen konkurent drugim," se je pohvalil Belič.
• Da je kot večinski lastnik Centuriona odločal v vseh ključnih zadevah, povezanih s podjetjem, je mogoče razbrati tudi iz njegovih navedb za Delo: "Ko je posel dosegel tak obseg, da ga ni bilo več mogoče obvladovati iz Slovenije, smo ga prodali."

Zakaj VK Holdinga ni v Beličevem uradnem CV?

O tem delu Beličeve poslovne poti v njegovi uradni biografiji ni mogoče najti sledi. 

Iz listin, ki smo jih dobili na vpogled, je podatek o direktorski funkciji in solastništvu v VK Holdingu izpustil iz življenjepisa, ki ga je lani predložil k svoji prijavi za člana nadzornega sveta SDH. 

Tega Belič prejšnji teden ni ne potrdil ne zanikal. "Lastništvo in funkcijo direktorja v podjetju VK Holding sem razkril pristojnim organom takrat, ko se je od mene to zahtevalo," je odgovoril Belič.

Ko smo ga v torek še enkrat vprašali, zakaj podatka o lastništvu VK Holdinga ni navedel v uradnem življenjepisu, je postregel z drugačnimi pojasnili. Dejal je, da direktorske funkcije ni prijavil, ker v podjetju ni bil zaposlen. V poslovnem svetu in na kandidacijskih razpisih v Sloveniji je sicer navada, da kandidati v življenjepisu navajajo tudi poslovodne in druge korporativne funkcije, ne zgolj podjetij, s katerimi so v rednem delovnem razmerju. Lastništva Belič po lastnih navedbah ni prijavil, ker je imel v VK Holdingu le posredni delež. Obvladoval ga je prek podjetja Neos svetovanje. Toda pri tem velja opozoriti, da je direktor Neos svetovanja od leta 2004 prav Belič.

Na ministrstvu za finance, ki je za vlado vodilo postopek izbire nadzornikov SDH, so nam pojasnili, da mora član nadzornega sveta SDH v mesecu dni po imenovanju lastniške deleže v podjetjih prijaviti Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). 

Belič nam podatkov, ki jih je poslal KPK, ni želel razkriti. 

Premier Miro Cerar pričakuje, da bo Belič navedbe pojasnil sam.

Centurion in elita Republike Srbske 

Več podatkov kaže na to, da je imel Centurion v Beličevem času poseben položaj pri politični in gospodarski eliti Republike Srbske: 

1. Centurion je aprila 2009, ko je bil njegov lastnik Beličev VK Holding, od državne Investicijsko razvojne banke Republike Srbske prejel dobrih 225 tisoč evrov subvencioniranega posojila – daleč največ od vseh podjetij, ki so prejela subvencijo za nove zaposlitve.
2. Po poročanju več bosanskih medijev je bil politični boter Centuriona v tistem času minister za finance Aleksandar Džombić, nekdanji član uprave Nove Banke in poznejši predsednik vlade Republike Srbske. Belič: "Ne vem, kdo je ta oseba in je ne poznam."
3. Centurion je bil v istem času še vedno lastnik 1,1 odstotka Nove Banke.
4. Nova Banka je leta 2008 prodala tri podjetja – poleg Centuriona še finančni družbi Profi Nova in Quality Nova. Zadnji dve sta kupili dve skupini lokalnih vplivnežev, med katerimi so bili tudi Džombić, direktor Investicijsko razvojne banke Republike Srbske Brane Stupar, poslanec Đuro Stanojević in druge osebe, povezane z Novo Banko. Viri iz BiH so nam zatrdili, da je šlo pri teh prodajah za posle med "preverjenimi" kadri. 
5. Le pol leta po prepovedi pridobivanja poslov v Brčkem je Beličev VK Holding podjetje Centurion že prodal. Kupila ga je družba Sector Security, ki ni bila na črnem seznamu urada visokega predstavnika za BiH. 

V uradu visokega predstavnika za BiH v Sarajevu svojih odločitev o razrešitvah javnih funkcionarjev dodatno ne komentirajo. Z Raffijem Gregorianom, ki je zdaj na ameriškem zunanjem ministrstvu (State Department) eden vodilnih v direktoratu za domovinsko varnost, nam ni uspelo priti v stik. V Washingtonu so nas za pojasnila usmerili na ameriško veleposlaništvo v Ljubljani. Njihove odgovore bomo objavili, ko jih bomo prejeli. Gregorian je sicer ta teden obiskal Sarajevo, kjer je z bosanskimi oblastmi govoril o boju proti terorizmu.

Več vprašanj smo želeli nasloviti tudi na Nika Sjerića, nekdanjega direktorja Centuriona v času, ko je bil njegov lastnik VK Holding. Sjerić, takrat tudi 12-odstotni solastnik Centuriona, je danes direktor zapora v Bijeljini, klicev pa nam kljub zagotovilu osebja v zaporu ni vrnil. V molk so se zavili tudi v Novi Banki.