Ali hrvaški premier Cerarju pripravlja past?

Zakaj je minister za zunanje zadeve Karl Erjavec dan pred razglasitvijo odločitve arbitražnega sodišča na hladno postavil državnega sekretarja Iztoka Mirošiča? In česa se diplomati bojijo ob prihajajočem obisku hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića?

Foto: STA

Najpomembneje je, da v teh dneh stopimo skupaj, po četrtkovi razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča ponavlja pomemben del slovenske politike. A tudi arbitraža očitno ni mogla pod preprogo pomesti nesoglasij in notranjih sporov, ki že več let pretresajo ministrstvo za zunanje zadeve. 

Po naših informacijah, ki nam jih je v zadnjih dneh potrdilo več virov, je minister Karl Erjavec le nekaj ur pred razglasitvijo sodbe haaškega sodišča iz aktivnosti, povezanimi z arbitražo, umaknil državnega sekretarja Iztoka Mirošiča


Preberite še: Evropska komisija pričakuje od Slovenije in Hrvaške, da bosta implementirali arbitražno sodbo


Erjavec umaknil ključnega pogajalca 

Karl Erjavec je le nekaj ur pred razglasitvijo sodbe haaškega sodišča iz aktivnosti, povezanimi z arbitražo, umaknil državnega sekretarja Iztoka Mirošiča (na fotografiji). Karl Erjavec je le nekaj ur pred razglasitvijo sodbe haaškega sodišča iz aktivnosti, povezanimi z arbitražo, umaknil državnega sekretarja Iztoka Mirošiča (na fotografiji). Foto: STA Gre za dolgoletnega diplomata, ki je imel leta 2009 kot pogajalec pomembno vlogo pri sklenitvi sporazuma o arbitraži. Takrat je bil tudi posebni koordinator za odnose in mejna vprašanja s Hrvaško. Ko je vodenje ministrstva prevzel Erjavec, je Mirošič počasi padel v drugi plan. 

Leta 2015 je neuspešno kandidiral za veleposlaniško mesto v Zagrebu, saj je Erjavec na tem položaju želel videti Aleksandra Geržino, sina Saša Geržine, tedanjega podpredsednika Demokratične stranke upokojencev (DeSUS). Predsednik republike Borut Pahor je nato za veleposlanico v Zagrebu imenoval Smiljano Knez

Državni sekretar ni šel v Dubrovnik

Konec letošnjega maja, že v pričakovanju odločitve arbitražnega sodišča, se je Mirošič presenetljivo vrnil v vrh ministrstva. Imenovali so ga za državnega sekretarja. Še v sredo, dan pred razglasitvijo sodbe, so z ministrstva medijem sporočili, da bo Mirošič v petek s predsednikom republike Borutom Pahorjem odpotoval v Dubrovnik, na vrh Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi. Šlo je za njegovo prvo srečanje s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović po razglasitvi sodbe. 

Kolinda Grabar-Kitarović in Borut Pahor Kolinda Grabar-Kitarović in Borut Pahor Foto: Reuters Dan prej, v četrtek, bi se moral Mirošič udeležiti tudi seje vlade, na kateri bi preostale ministre uradno seznanil s sodbo, ki jo je Erjavec v roke prejel na Nizozemskem. A Mirošiča ni bilo ne na sejo vlade ne v Dubrovnik, kamor je na zahtevo Erjavca odpotovala državna sekretarka Darja Bavdaž Kuret. Na ministrstvu so nam pojasnili, da je na dan razglasitve odločitve arbitražnega sodišča odšel na bolniški dopust. To nam je potrdil tudi Mirošič.

Cerar in Plenković najprej skupaj … 

Za zdaj ni znano, ali in kateri vsebinski razlogi so v ozadju Erjavčeve odločitve za izločitev Mirošiča iz dogajanja okrog arbitraže. Več naših virov iz diplomatskih krogov pa v zadnjih dneh ni skrivalo dvoma ali celo zaskrbljenosti nad taktiko, ki jo je slovenski državni vrh ubral v odnosu do hrvaške strani. 

Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve Foto: STA Največje zadržke imajo do napovedanega srečanja med slovenskim predsednikom vlade Mirom Cerarjem in njegovim hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem, ki bo 12. julija obiskal Ljubljano. Še isti dan bosta Cerar in Plenković obiskala tudi vrh držav zahodnega Balkana v Trstu, kamor bo pripotovala tudi nemška kanclerka Angela Merkel

… nato pa k Merklovi v Trst

To priložnost bo zagotovo želel izkoristiti Plenković. Že sestanek s Cerarjem bi lahko, tako pravijo naši viri, v očeh evropske javnosti predstavil kot začetek bilateralnih pogajanj med državama o vsebini arbitražne sodbe. Za to si hrvaška vlada prizadeva že od izbruha prisluškovalne afere leta 2015:

- Na dan razglasitve sodbe je Plenković po telefonskem pogovoru s Cerarjem pozval k "umiritvi tona v medijih in javnosti ter k rešitvi, ki bo plod pogovorov obeh držav". "Za Hrvaško ni nikakršne dileme, nič se ni premaknilo niti za milimeter," je tedaj komentiral stališča Hrvaške. 

- Teden dni pred tem, na vrhu Evropske ljudske stranke (EPP), je Plenković poudaril, da je Hrvaška odprta za nadaljnje pogovore.

Angela Merkel Foto: Reuters - Marca letos je dejal, da bi bilo predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju v veselje, če bi se države članice same dogovarjale okrog odprtih vprašanj. 

Kaj lahko Cerar sploh dobi s srečanjem?

Gre za stališče, diametralno nasprotno stališču Slovenije, ki vztraja pri spoštovanju sodbe. Tudi zato v domačih diplomatskih krogih ne manjka pomislekov, zakaj se je Cerar ob protestnih notah, ki si jih v zadnjih dneh izmenjujeta državi, odločil tako hitro sprejeti Plenkovićevo pobudo za srečanje. 

Sploh ker je v soboto zamudil priložnost, da potipa vzdušje v mednarodni skupnosti. Zaradi tehničnih težav vladnega letala namreč ni odpotoval v Strasbourg na žalno slovesnost za nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla, ki je imel velike zasluge za mednarodno priznanje Slovenije. 

Danes je sicer o razsodbi na rednem tedenskem srečanju v Strasbourgu razpravljala tudi evropska komisija v Strasbourgu. Kot so sporočili iz Komisije, od Slovenije in Hrvaške pričakujejo, da bosta implementirali arbitražno sodbo. Tudi Juncker je ob obisku v Sloveniji izrazil upanje, da bosta obe strani spoštovali odločitev sodišča.

Kritik arbitražnega sporazuma

V zgodbi o kadrovskem dogajanju na ministrstvu za zunanje zadeve ne gre prezreti, da je Mirošič v diplomatskih krogih veljal tudi za kritika nekaterih določb sporazuma o arbitraži, ki sta ga novembra 2009 podpisala tedanji premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor

Sporazum o arbitraži sta novembra 2009 podpisala tedanji premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor.  Sporazum o arbitraži sta novembra 2009 podpisala tedanji premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor.  Foto: Matej Leskovšek Takrat naj bi si prizadeval za drugačno rešitev: da bi imelo arbitražno sodišče leto dni časa za sprejetje sodbe, šele po tem, ko bi jo Hrvaška ratificirala, pa bi ji Slovenija omogočila pridružitev EU. Nasprotoval je tudi enostranski izjavi, ki jo je Hrvaška priložila k arbitražnemu sporazumu. V njej je poudarila, da nobeno določilo sporazuma ne more biti razumljeno kot soglasje Hrvaške, da Sloveniji daje teritorialni stik z odprtim morjem.

O drugačnih Mirošičevih stališčih pred sklenitvijo sporazuma v svoji knjigi piše tudi tedanji prvi govorec ministrstva za zunanje zadeve Milan Balažic (več v okvirju).

Kaj je o Mirošiču in Pahorju zapisal Balažic?

"Pahorju smo za pogajalca, za tehničnega pogajalca s Hrvaško podtaknili izkušenega diplomata Iztoka Mirošiča in ko se je vračal s pogovorov, je poročal o tem, da se nepremišljeno popušča in da se s tem na stežaj odpira vrata hrvaški 'prevrtljivosti'. Drugič je prišel nazaj in nam poročal, da nas Hrvati zaradi Pahorja 'režejo kot salamo'. Ko se je tretjič vrnil, je bil njegov sklep, da Pahor ne potrebuje uradnega govorca, ampak uradnega misleca," je o dogajanju iz leta 2009 v knjigi Diplomatska vojna za mejo med Slovenijo in Hrvaško zapisal Milan Balažic, tedanji uradni govorec ministrstva. 

Pozneje je postal slovenski veleposlanik v Avstraliji, vlada pa ga je s položaja odpoklicala leta 2014 zaradi dogovorov z nekdanjim trgovcem z orožjem Nicholasom Omanom o poslih v Bosni in Hercegovini.

Preberite več: Zakaj odpoklicani veleposlanik Milan Balažic misli, da je žrtev zarote

V kabinetu predsednika republike naših vprašanj o Pahorjevem odnosu z Mirošičem niso komentirali. Po neuradnih informacijah se v izbiro visokega predstavnika ministrstva, ki bo spremljal Pahorja na obisku v Dubrovniku, niso vmešavali. Šlo naj bi za odločitev Karla Erjavca, morda pogojeno tudi s strahom, da Mirošič preostalim ministrom izida arbitraže ne bi predstavil kot pomembne slovenske zmage. 

Kdo bo šel s Pahorjem v Varšavo?

Vrh Pobude treh morij bo obiskal tudi ameriški predsednik Donald Trump. Vrh Pobude treh morij bo obiskal tudi ameriški predsednik Donald Trump. Foto: Reuters Za zdaj še ni znano, kdo bo Pahorja spremljal v četrtek v Varšavi, kjer se bo predsednik udeležil vrha Pobude treh morij. Gre za poskus tesnejšega zbliževanja držav, ki ležijo med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem, na področju prometnih, energetskih in digitalnih projekt. Američani v tej povezavi vidijo priložnost za krepitev svoje vloge v srednji Evropi, še posebej v luči ohlajenih odnosov z Nemčijo, in zmanjšanje energetske odvisnosti tamkajšnjih držav od Rusije. 

Srečanje bo obiskal tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki se bo ob njegovem robu ločeno sestal tudi z Grabar-Kitarovićevo. Na Hrvaškem si od tega srečanja obetajo zelo veliko, saj v Američanih vidijo ključnega zaveznika, ki jih bo podprl pri odstopu od arbitraže. Pri vprašanju slovensko-hrvaškega spora ZDA za zdaj vztrajajo pri dialogu med državama, ki sta članici Nata, in izogibanju incidentov.

MZZ: Pahorja bo v Varšavo spremljal Mirošič

Na ministrstvu za zunanje zadeve so se danes na članek odzvali z naslednjim pojasnilom: “Od četrtka, 29. junija, do včeraj, 4. julija, je nekatere obveznosti državnega sekretarja Iztoka Mirošiča zaradi objektivnih okoliščin (zdravstveni razlogi) nadomestila državna sekretarka Darja Bavdaž Kuret. 

Hkrati vam še sporočamo, da se bo državni sekretar Mirošič jutri skupaj s predsednikom republike udeležil vrha Pobude treh morij v Varšavi, tako kot je to bilo predvideno. Na zunanjem ministrstvu torej ni nobenih sporov, ki jih omenjate v članku.”

Kdo lahko Pahorja spremlja v tujino

Na ministrstvo za zunanje zadeve smo že pred časom naslovili več vprašanj glede morebitnih predpisov, ki urejajo, kdo lahko spremlja predsednika republike na obiskih v tujini.

"Poseben predpis, ki bi urejal, kdo z ministrstva spremlja predsednika republike na njegovih poteh, ne obstaja. Urad predsednika republike in ministrstva se o tem sproti usklajujeta glede na tip in vsebino obiska, razpoložljivost, sogovornike na strani gostitelja in podobno," so nam pojasnili na ministrstvu. 

"Skladno z običajno mednarodno prakso urad predsednika republike ob uradnih obiskih predsednika v drugih državah povabi ministra za zunanje zadeve, ki ga v primeru zadržanosti nadomešča pristojni državni sekretar," so dodali na ministrstvu. 

V delegaciji so lahko po potrebi tudi generalni direktor ali kdo od drugih uslužbencev ministrstva, če se pojavila "takšna potreba in dogovor med ministrstvom in uradom predsednika republike". 

Sorodne vsebine

Komentarji

20
  • Grega / 04.07.2017. ob 15:41

    Naši ne potrebujejo pasti, saj so se z amaterskimi goljufanjem že sami sebi naredili dovolj škode državi in nam državljanom. Nesposobnost naših prvih mož, ne pozna meja ......

  • Logik_49 / 04.07.2017. ob 16:11

    če je Cerarju kdo pripravil past, je to bil Erjavec :)

  • nevem / 04.07.2017. ob 15:49

    100% mu propravlja, Hrvatov se treba čuvati kot strele z jasnega. Mi smo zajčki proti volkovom.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano