Sreda, 20. 12. 2017, 4.10
6 let, 5 mesecev
V zadnjem slovenskem premogovniku vre #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,18
12
Se Sloveniji po napovedani stavki gasilcev, učiteljev, carinikov, veterinarjev, kulturnikov in drugih poklicev javnega sektorja obeta tudi stavka rudarjev? Zakaj je med zaposlenimi v edinem delujočem rudniku zavrelo?
Ključni razlog za mogočo stavko v Premogovniku Velenje, ki jo ob zaostritvi dialoga z upravo napoveduje Sindikat rudarstva in energetike (SDRES), je načrt dela za leto 2018, ki naj bi bil v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih.
To informacijo nam je včeraj popoldne potrdilo več virov blizu družbe. V premogovniku naj bi namreč pripravili načrt proizvodnje, po katerem bi rudarji v prihodnjem letu delali več kot deset sobot, skupno število tedenskih ur pa bi bilo višje od 40, ki jih določa zakon.
Video: Planet TV
Upravo premogovnika, ki jo vodi Ludvik Golob, bomo za odziv zaprosili danes. Predsednik SDRES Asmir Bečarević pa nam je včeraj dejal, da bo podrobnosti o dogajanju v družbi predstavil na današnji novinarski konferenci.
Pri tem je treba opozoriti, da je premogovnik podjetje v izključni lasti državnega Holdinga Slovenske elektrarne (HSE).
Preberite še:
"Namesto da bi bili na Teš 6 ponosni, nas je sram" #intervju
Kakovost lignita se slabša
V ozadju načrta proizvodnje se skrivajo težave, povezane s kakovostjo velenjskega lignita. Njegova kurilna vrednost, ki je ključno merilo za kakovost, bo namreč po napovedih v prihodnjem letu nižja od letošnje (približno 11,7 gigadžula na tono), saj se izkop seli na območja odkopne fronte na zahodu Šaleške doline.
Asmir Bečarević, predsednik sindikata SDRES
To pomeni, da bodo morali rudarji za isto energijsko vrednost izkopati večje količine premoge, za kar bodo morali porabiti večje število delovnih ur. Za letošnje leto so sicer v Velenju načrtovali izkop dobrih 3,2 milijona ton premoga.
Število delovnih ur bo večje kljub temu, da bo v letu 2018 za dva meseca obstal šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), največji porabnik premoga iz Velenja, ki ga čaka redni remont. Še vedno tudi ni jasno, kateri od obeh njenih starih blokov (4 ali 5) bo po letu 2018 nadaljeval obratovanje.
Se mora rudar okopati doma?
A načrt proizvodnje je le vrh ledene gore nezadovoljstva, ki v zadnjem letu dni raste med delom zaposlenih, predvsem pri rudarjih, ki so člani SDRES.
"Nabralo se je ogromno težav. Nekaj časa smo poskušali tiho, s socialnim dialogom reševati stvari, vendar do pravega dialoga sploh nismo prišli. Bolj ali manj je bilo govora le o tem, kako kje zaposlenim čez leto še kaj vzeti, da bodo ob koncu leta dobili nekaj malega," poudarja Bečarević.
Med razlogi za nezadovoljstvo navaja:
- neizplačilo nagrade ob koncu leta, čeprav bo Premogovnik Velenje letos po napovedih ustvaril štiri milijone evrov dobička, in
- nespoštovanje pravnomočne odločbe inšpektorata za delo, po kateri se mora v efektivni delovni čas šteti tudi čas priprave na delo (preoblačenja v delovna oblačila, umivanje ...).
Kaj pravi drugi sindikat?
Medtem ko Bečarević ne izključuje možnosti stavke, ga pri tej zagotovo ne bo podprl Sindikat pridobivanja energetskih surovin (SPESS), največji sindikat v premogovniku.
"Vse skupaj je preuranjeno. Letos smo že dobili prvi del nagrade, v prihodnjih dneh pa bomo dobili zaostali del regresa v višini 326 evrov bruto. Vsak ima pravico do svojega mnenja, ampak v SDRES imajo po našem mnenju bolj radikalne poglede," je za Siol.net dejal predsednik SPESS Simon Lamot.
Z očitki, da je SPESS v zadnjem letu dni premehak v razmerju do uprave, se Lamot ne strinja.
Preberite še:
Kdo zavira preiskavo TEŠ6, ene največjih korupcijskih afer?
Po sledeh premoženja enega glavnih akterjev afere Teš 6
"Si želimo biti kot Teš?"
"Dogovorili smo se o plačevanju polne premije za pokojninsko zavarovanje, nagradi in izplačilu dolga iz naslova plač za leto 2013. Vse to smo dosegli v dogovoru z upravo. Mogoče bi lahko dosegli več, ampak smo hkrati ohranili delovna mesta. Premogovnik Velenje ni odpuščal. V Teš imajo božičnico in druge privilegije, a je delo že izgubila četrtina zaposlenih," je dejal Lamot.
"Ker smo si v letošnjem letu že izplačali nagrado za delovno uspešnost, bi kakršno koli izplačilo v obliki božičnice ali trinajste plače bilo polno obdavčeno in bi bil posledično neto izplen zelo slab, zato smo izplačilo stimulacije prenesli v leto 2018," dodaja.
Na vprašanje, zakaj SPESS konkurenčnega sindikata ni podprl pri uveljavitvi delovnega časa, je Lamot odgovoril, da je 800 zaposlenih s podpisi podprlo kompromis, po katerem se za delovni čas šteje obdobje sedmih ur in 45 minut, k temu pa se doda nadomestilo za kopanje.
Na tej točki se je začel tudi javni spor med sindikatoma, saj je Bečarević zbiranje podpisov ocenil kot akcijo, ki je voda na mlin upravi.
"Spoštujemo mnenje in stališča SPESS, a nekatere stvari vidimo drugače. Ne želimo se pogovarjati le o božičnici, katere neizplačilo je kaplja čez rob, ampak o vseh perečih zadevah," opozarja Bečarević.
Ali v premogovniku zaradi vedno večjih razhajanj med SPESS in SDRES, ki združuje delavce v jami, prihaja do ločnice med rudarji, ki da nosijo večje breme varčevalnih ukrepov, in drugimi zaposlenimi? "To ni res," odgovarja Lamot. "Res pa je, da je naš sindikat reprezentativen, zato težko zagovarjamo interese ozke skupine zaposlenih," dodaja.
Občutek razočaranja zaradi Teš 6
K temu je treba prišteti še občutek razočaranja, ki se je med zaposlenimi okrepil zaradi dogajanja, povezanega s projektom Teš 6.
Premogovnik in HSE nista učinkovito počistila z zapuščino Milana Medveda.
Čeprav je bila ta namenjen podaljšanju dejavnosti premogovništva v Šaleški dolini za 25 let, je največjo ceno gradnje plačal prav Premogovnik Velenje. Nekdanje vodstvo na čelu z Milanom Medvedom se je namreč zavezalo k dobavi lignita v Teš po ceni, ki nikakor ne zagotavlja ekonomske vzdržnosti premogovnika.
Ta je zaradi nasedlih naložb v drugih dejavnosti, predvsem turizmu in nepremičninah, leta 2015 celo razglasil insolventnost, s pretvorbo dolgov v kapital pa ga je takrat rešil HSE, danes njegov edini lastnik.
Medved jo je odnesel le z eno tožbo
Toda občutek, da premogovnik in HSE nista učinkovito počistila z zapuščino Milana Medveda, ki je do nedavnega razpolagal z velikim osebnim premoženjem, nato pa ga je prenesel na člane družine, ostaja.
Premogovnik je tako kljub posebni reviziji, ki je obravnavala številne posle, proti Medvedu vložil le eno odškodninsko tožbo – zaradi domnevno spornega zemljišča, ki ga je premogovnik v obdobju Medveda za 15 let zakupil od Mestne občine Velenje.
To leži v pridobivalnem območju premogovnika, v neposredni bližini deponije pepela. Po ceniku sklada kmetijskih zemljišč bi zakupnina za to obdobje znašala slabih 1.500 evrov. Premogovnik je zanjo plačal več kot 130 tisoč evrov, prav tolikšno odškodnino pa družba zdaj zahteva od Medveda.
Koga vse še toži premogovnik?
Slabše so jo odnesli nekateri ožji člani nekdanje Medvedove ekipe. Premogovnik naj bi tako sprožil več postopkov proti Dejanu Radovanoviću, nekdanjemu direktorju HTZ, hčerinske družbe Premogovnika Velenje, in Dragu Potočniku, nekdanjemu direktorju družbe PV Invest.
Vila nekdanjega direktorja HTZ Dejana Radovanovića v Velenju
Prav to je verjetno razlog, da je Radovanović svojo hišo v Velenju, ki jo geodetska uprava vrednoti na 180 tisoč evrov, že konec lanskega leta prenesel na ženo in z njo sklenil pogodbo o preužitku. Premogovnik s tožbami že izpodbija prenos, je razvidno iz zemljiške knjige.
V premogovniku so nam že pred časom zatrdili, da nam podatkov o postopkih, ki še niso končani, ne morejo posredovati.
12