Sreda, 24. 1. 2024, 9.38
3 mesece
Skupina Petrol načrtuje skoraj 160 milijonov evrov dobička
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,13
Skupina Petrol je prvih devet mesecev lani končala s 5,2 milijarde evrov prihodkov in 95 milijoni evrov čistega dobička. Rezultate za celotno leto 2023 bo Petrol objavil sredi marca.
Skupina Petrol bo letos po načrtih ustvarila 5,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje, EBITDA v višini 304,6 milijona evrov in čisti dobiček v višini 156,5 milijona evrov. Poslovni načrt po navedbah družbe upošteva vse znane okoliščine, pa tudi pričakovano nadaljevanje volatilnosti energetskih trgov in nepredvidljivost zakonodajnih okvirjev.
Petrol, ki ga od lanskega novembra vodi Sašo Berger, tako za letos pričakuje izboljšanje finančnih kazalnikov. Kot so po torkovi potrditvi poslovnega načrta na nadzornem svetu sporočili iz družbe, bodo kljub trenutno veljavni zakonodaji, ki po njihovem neutemeljeno omejuje marže na nekatere naftne derivate, zasledovali strateške usmeritve zelenega prehoda in za naložbe namenili 130 milijonov evrov.
Skupina Petrol se bo po napovedih tudi v tem letu spopadala s precejšnjo negotovostjo, ki izhaja iz nestabilnih energetskih trgov ter zaostrenih geopolitičnih razmer zaradi vojne v Ukrajini in napetosti na Bližnjem vzhodu. Kljub temu napovedi kažejo na rahlo gospodarsko rast. Napovedi inflacije za leto 2024 so glede na leto 2023 nekoliko nižje, a še vedno pričakujejo precejšen pritisk na stroške.
Načrt za letos upošteva trenutno regulacijo cen nekaterih naftnih derivatov na vseh trgih skupine, tudi višino marž za motorne bencine in dizel v skladu z zadnjo uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov v Sloveniji, če te vlada ne bo podaljšala. Za zdaj velja do konca februarja.
V Petrolu menijo, da regulacija cen naftnih derivatov ni več potrebna
Kot poudarjajo v Petrolu, so naftni trgi stabilni, trg naftnih derivatov v Sloveniji je konkurenčen, v Sloveniji imamo najnižjo maržo na naftne derivate v Evropi. "Menimo, da zaradi teh dejavnikov potrebe po regulaciji ni več," so navedli v Petrolu, ki je na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti uredbe.
Pri načrtovanju poslovnih ciljev za letos se skupina Petrol spopada z več tveganji, ki bi lahko vplivala na izpolnitev načrta. Glavno tveganje predstavljajo posegi regulatorjev v cenovno politiko, geopolitična tveganja ter negativen vpliv energetske krize na ceno energentov, navajajo v družbi. "To neposredno vpliva na zakonodajne okvirje, ki se pogosto spreminjajo in občasno sprejemajo tudi nenapovedano, kar predstavlja dodatno oteževalno okoliščino pri poslovnem načrtovanju," izpostavljajo.
Nestanovitnost na energetskih trgih vpliva tudi na zaostrovanje pogojev pri nabavi naftnih derivatov in na inflacijske pritiske na stroške. Dodatno obstajajo potencialna tveganja prekinitve dobaviteljskih verig, ki lahko prizadenejo gospodarsko stabilnost in vplivajo na regulativne zahteve za vmešavanje biokomponent v Sloveniji in na Hrvaškem.
Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil v Sloveniji ter sprememba zakona o zagotavljanju prihrankov energije bosta imeli vpliv na rast stroškov, opozarjajo v Petrolu. Med tveganji prepoznavajo še poslabšanje gospodarskih obetov v ključnih trgovinskih partnericah Slovenije, volatilnost evropskih trgov, s čimer so povezana visoka tržna tveganja, poseben izziv pa predstavlja tudi pomanjkanje ustrezne delovne sile.
Skupina Petrol je prvih devet mesecev lani končala s 5,2 milijarde evrov prihodkov in 95 milijoni evrov čistega dobička. Rezultate za celotno leto 2023 bo Petrol objavil sredi marca.
Z marcem bo uprava Petrola ponovno šestčlanska. Petletni mandat bo takrat začel teči Dragu Kavšku, ki so ga nadzorniki za člana uprave imenovali sredi decembra, skupaj z Metodom Podkrižnikom. Zadnji je mandat nastopil 1. januarja. Upravo Petrola vodi Berger, v njej pa so poleg Podkrižnika še Jože Smolič, Marko Ninčević in delavski direktor Zoran Gračner.
