Koga v Evropi je treba plačati najbolj in koga najmanj

Stroški dela na uro so lani na območju EU v povprečju zrasli za 1,4 odstotka, rast je bila enaka tako v gospodarskem kot v negospodarskem sektorju, izhaja iz poročila evropske statistične agencije Eurostat.

Slovenija pri stroških dela pod povprečjem EU Največjo rast stroškov dela na uro sicer beleži Romunija, predvsem zaradi visoke rasti plač. Največji padec stroškov dela na uro pa Portugalska, ki je občutno zmanjšala stroške dela na uro izven gospodarstva.

Neplačni del, to so socialni prispevki, se je najbolj povečal na Nizozemskem, najbolj zmanjšal pa na Irskem.

Rast stroškov dela na uro je bila v Sloveniji pod povprečjem EU, zabeležili pa smo večjo rast stroškov dela v gospodarstvu kot zunaj gospodarstva. Nadpovprečno rast stroškov dela na uro glede na EU je imela Slovenija v industriji in gradbeništvu, podpovprečno pri storitvah.

Lani najbolj rastli stroški dela v industriji, storitvah in gradbeništvu V EU je od leta 2009 opazen padec rasti stroškov dela na uro. Ti so se sredi leta 2009 dvignili za povprečno 3,5 odstotka na leto, konec 2014 pa so se letno v povprečju povečali za 1,4 odstotka. To je 0,1 odstotne točke manj od letne rasti stroškov dela na uro leta 2013.

Stroški plač na uro so na ravni EU leta 2014 glede na leto 2013 rastli za 1,4 odstotka, neplačni stroški pa za 1,6 odstotka. Kar 17 držav je sicer beležilo nadpovprečno rast stroškov dela na uro.

Glede na posamezni gospodarski sektor so se na ravni EU v zadnjem letu stroški dela na uro najbolj, za 1,6 odstotka, povečali v industriji. Sledijo storitve z 1,3-odstotno rastjo stroškov dela na uro in gradbeništvo, kjer so se stroški dela na uro leta 2014 povečali za 0,9 odstotka.

Delo se najbolj draži v Romuniji, Portugalska stroške dela občutno znižala Stroški dela na uro so se lani na letni ravni najbolj dvignili v Romuniji, za 7,9 odstotka, v Estoniji za 6,5 odstotka, v Latviji za 6,1 odstotka, v Litvi pa za 5,7 odstotka.

Članice EU, kjer se je strošek dela na uro na letni ravni zmanjšal, so v manjšini. Takih je pet članic EU, največje znižanje stroškov dela na uro pa je z 8,8-odstotnim padcem zabeležila Portugalska. Opazen padec stroškov dela na uro z 2,2-odstotnim padcem beleži tudi Ciper.

Romunija prva pri plačah, Nizozemska pri socialnih prispevkih Stroški plač so se na letni ravni najbolj povečali v: - Romuniji za 7,9 odstotka, - Latviji za 7,2 odstotka - in Estoniji za 6,8 odstotka.

Padec stroškov plač so na letni ravni zabeležile le štiri članice EU: - Portugalska, 9,7 odstotka, - Ciper, 3,3 odstotka, - Hrvaška, 0,5 odstotka, - in Italija, kjer je bil padec 0,4-odstoten. Stroški za socialne prispevke so leta 2014 najbolj narasli na Nizozemskem – za 12,3 odstotka. Zmanjšali so se v šestih članicah EU, najbolj, za 7,4 odstotka, na Irskem in za 5,8 odstotka na Portugalskem.

Portugalska lani s slabo šestino nižjimi stroški dela na uro Najvišjo, 8,7-odstotno, rast v gospodarskem sektorju je imela lani Romunija. Osem držav članic EU je lani beležilo padec stroškov dela na uro: najvišjega, 3,4-odstotnega, Portugalska.

V negospodarskem sektorju je najvišjo rast stroškov dela na uro beležila Grčija: 10,4-odstotno. V negospodarskem sektorju so se stroški dela na uro sicer zmanjšali samo v štirih državah EU. Najbolj občutno se je to zgodilo Portugalski, stroški dela so v tej državi padli za 16,5 odstotka. Sledijo ji Ciper s triodstotnim padcem, Hrvaška z 1,2-odstotnim padcem in Italija z 0,3-odstotnim padcem stroškov dela na uro.

Slovenija: rast stroškov dela podpovprečna, rast socialnih prispevkov nad povprečjem Slovenija je leta 2014 beležila 1,2-odstotno rast stroškov dela na uro, kar je 0,2 odstotne točke manj od povprečja EU. Slovenija je tako ena od enajstih članic EU, ki so lani beležile podpovprečno rast stroškov dela na uro.

Plačni del se je 0,9 odstotka povečal za 0,5 odstotne točke manj od povprečja EU. Neplačni del, to so socialni prispevki, pa se je z 2,6 odstotka povečal za eno odstotno točko več od povprečja EU.

V gospodarstvu so stroški dela na uro narasli za 1,5 odstotka. To je 0,1 odstotne točke hitreje od povprečja EU. V negospodarstvu je slovensko povprečje rasti stroškov dela na uro eno odstotno točko pod povprečjem EU in znaša 1,4 odstotka.

Slovenija: stroški dela na uro v industriji in gradbeništvu nadpovprečno navzgor Glede na posamezne sektorje je bila rast stroškov dela na uro v Sloveniji leta 2014 pod povprečjem EU le pri storitvah: 0,9 odstotne točke pod povprečjem EU. So se pa zato v industrijskem sektorju in gradbeništvu stroški dela na uro v primerjavi s povprečjem EU dvignili nadpovprečno: v industriji za 1,3 odstotne točke, v gradbeništvu pa za 1,1 odstotne točke več, kot je bilo povprečje držav EU.