Juvančič: Navaditi se moramo, da bo kar pestro

"Stvar je jasna, v glavnem so bile cene žit tiste, ki so potegnile celo verigo dogajanj na trgu surovin," je za SiOL povedal doc. dr. Luka Juvančič, predstojnik katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na ljubljanski biotehniški fakulteti. Obenem opozarja, da vsega ne gre pripisati gibanju cen surovin: "Pri nas imamo oligopolno strukturo trga in niso samo zadnji v verigi tisti, ki prispevajo svoj delež. Res je, da se začne pri surovinah, a je res tudi, da so končne podražitve nesorazmerne."

Trgovanje z žiti močno presega razpoložljive rezerve

Vzroke nedavnih svetovnih podražitev surovin vidi tudi v poplavah v Oceaniji, ki so zaradi prevelike vpletenosti finančnih trgov, ti so že v osnovi špekulativni, povzročile bistveno večji učinek od pričakovanega: "Vsaka novica, ki bi tudi sicer povzročila odziv, povzroči veliko večji učinek. Vpliv finančnih trgov je prevelik, trgovanje z žiti, recimo, kar petnajstkrat presega razpoložljive svetovne rezerve," je opozoril Juvančič.

Ne gre spregledati niti posegov držav na živilski trg. "Država je nekoč imela blažilne mehanizme, kot so intervencijski nakupi in intervencijske zaloge, a smo te odpravili pred desetletji. V letih konjunkture smo kar sprejeli za samoumevno, da hrana je in da je dobavljiva, kadarkoli si jo zaželimo, upravljanje z rezervami pa je prinašalo izkrivljanja na mednarodnih trgih s hrano in jo dražilo. Predvsem Evropska unija je tako vzdrževala razmeroma visoke cene hrane, po drugi strani pa so te cene postale zelo volatilne. Dogodki, ki globalno niti ne bi smeli biti tako pomembni, imajo prevelik vpliv, predvsem zaradi velike vpletenosti kapitala in zaradi velikih pričakovanj, ki so vključena v te posle. Evropska unija nekaj v tej smeri plaho poskuša z upravljanjem s tveganji, s poskusi zavarovanja izpada dohodkov; to bo dolgoročno morda kaj spremenilo, a na kratek rok se moramo navaditi, da bo kar pestro," svari Juvančič.

"Hrana je pri nas draga"

Na vprašanje, ali je hrana pri nas draga, Juvančič odgovarja brez oklevanja. "Da. Če upoštevamo pariteto kupne moči, potem v primerjavi z nekaterimi manj razvitimi državami Evropske unije niti ni tako grozno, a če se primerjamo s tistimi, s katerimi bi se radi primerjali, potem pa je hrana absolutno predraga."

Kaj nam potrošnikom preostane? "Že glasujemo z denarnicami in nogami, kupujemo tam, kjer je ceneje. Trend kupovanja cenejšega blaga je jasen in pogosto je to hrana, ki ni slovenskega porekla." Ob očitkih, da je hrana iz tujine slabša, Juvančič opozarja, da je treba primerjati izdelke primerljive kakovosti in iz istega cenovnega segmenta: "Negativna strategija promocije lastnih izdelkov deluje, dokler se na domačem trgu ne zgodi afera." Omenil je primer Nemčije, ko so v Britaniji odkrili BSE: "Nemci so takrat promovirali svojo govedino kot varno, kampanja je bila zelo proti britanskem mesu, kar je zelo funkcioniralo do takrat, ko so prvo noro kravo odkrili tudi v Nemčiji – takrat se je nemški trg dobesedno ustavil za dva meseca."

Slovenski trgovci niso pretirano zgovorni

Želeli smo izvedeti, ali so na police slovenskih trgovin dobavitelji v skladu s svojimi napovedmi že začeli pošiljati izdelke po višjih cenah. Vprašali smo tri velike trgovce, a nam je do prve objave prispevka odgovoril samo Mercator, pozneje pa so se oglasili še iz Tuša.

V Mercatorju med potrjenimi ceniki za prvi dan februarja nimajo podražitev prehrambnih izdelkov blagovnih skupin osnovnih živil. Zapisali so še, da se z vsakim dobaviteljem pogajajo in temeljito proučijo utemeljenost razlogov in obseg morebitnih napovedi podražitev, a razmišljanja, da bi tudi trgovci z nižjimi maržami lahko vplivali na cene živil, niso komentirali.

Pri Tušu pa so v zadnjih dneh od dobaviteljev prejeli nekatere napovedi o novih spremembah cen (podrobnosti nam niso zaupali), zato načrtujejo skupine izdelkov, ki jim grozi povišanje cen, vključiti v akcijske ponudbe. Očitki o previsokih maržah za njih ne držijo, pravijo, saj so te takšne, kot jih dovoljujejo zakonitosti trga, in se po njihovih ugotovitvah iz leta v leto nižajo predvsem zaradi zaostrenih razmer na trgu.