GZS opozorila na neplačevanje podizvajalcev na javnih naložbah

GZS je zato pripravila pregled nad 24 projekti z različnimi primeri neplačil javnih naročil v skupni vrednosti prek 33 milijonov evrov; zahtevke državne institucije sicer zavračajo.

GZS je pripravila 24 projektov

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila izvršna direktorica za zakonodajo in politike GZS Alenka Avberšek, je na seznamu, ki so ga kot odgovor ministru za razvoj in evropske zadeve Mitju Gaspariju pripravili že v marcu, 24 projektov.

Izvajalci - SCT, GPG, Vegrad in MTB - imajo po njenih pojasnilih skupno nit, šli so v stečaj. Med izvajalci del na seznamu je sicer tudi NLB Leasing.

"Podizvajalci se ne želijo izpostavljati" Na seznamu so med drugim pomurska avtocesta, Dunajski kristali, ljubljanska opera, Celovški dvori, Stanovanjska soseska Brdo-Ljubljana, Hotel bioterme Mala Nedelja in STŠ Koper. Takšnih praks je še veliko (med njimi naj bi bil tudi sedež nacionalnega preiskovalnega urada na Dimičevi ulici), vendar se podizvajalci ne želijo izpostavljati.

"Gre za pravno neutemeljene zahteve"

Ministrstva in ostale državne institucije zahtevke GZS zavračajo, češ da gre za pravno neutemeljene zahteve in da so negospodarne z vidika zavarovanja javnega interesa države kot investitorja.

Med dilemami, ki jih izpostavljajo, so posledice nenamernega ali namernega izigravanja kriterija najnižje cene (dumpinga), pravne praznine javnih naročil, postopke pri sklepanju pogodb, pred in po stečaju, prekinitev pogodbe brez pogajanja s podizvajalci in izvajanje plačil nujnih del.

"Dogajajo se nove dumping pogodbe Ta trenutek se po navedbah Avberškove dogajajo nove dumping pogodbe, gre za poceni prevzeme slovenskih javnih projektov in ne po pravilu prvi med enakimi, ker ne morejo blokirati tujih izvajalcev.

"Zavračamo utemeljitev ministrstev, da je vse zakonito"

"GZS z vsemi 24 projekti zavrača utemeljitev ministrstev in ostalih državnih institucij, da je vse zakonito, čeprav na račun podizvajalcev, zavračamo pa tudi pavšalen in netransparenten predlog rešitev ali rešitve, da mora država plačati tudi nesporne, neplačane obveznosti," je poudarila.

Ob tem je Avberškova izrazila veselje, da je vlada na seji minuli četrtek ustanovila delovno skupino v zvezi z reševanjem 24 konkretnih primerov problematike podizvajalcev.

"Iščemo poplačilo za projekt, ki ga je naročila država" Danes so se sicer izpostavili trije podizvajalci z omenjenega seznama.

Direktorica družbe D-Kristali, v katerem so združeni podizvajalci pri Dunajskih kristalih, Marija Jurekič, je poudarila, da je ta projekt ključen za preživetje podizvajalcev. "Ne iščemo državne pomoči, iščemo le poplačilo za projekt, ki ga je naročila država," je dejala.

"Gre za še en nateg podizvajalcev"

Direktor Varisa Lendava Štefan Sobočan (podjetje podizvajalec pri Stanovanjski soseki Brdo) je ocenil, da je "to še en nateg podizvajalcev s strani glavnega izvajalca GPG ob asistenci državne ustanove javnega stanovanjskega sklada s sredstvi davkoplačevalcev".

Prokurist podjetja Design Vertikal Stanislav Jurhar pa je poudaril, da je "srž problema pravno neurejena država". Po njegovem mnenju v Sloveniji ni korektno govoriti o gospodarski krizi v gradbeništvu, ampak o gospodarskem kriminalu v gradbeništvu.

Seznam so podpisali Avberškova, predsednik zbornice gradbeništva pri GZS Brane Selak in Vida Kožar v imenu takratnega predsednika združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu pri GZS Mirka Požarja (Požar se je medtem izključil iz GZS).

Financiranje gradbenih objektov postaja vedno zahtevnejše

Direktor zbornice gradbeništva pri GZS Jože Renar je poudaril, da je gradbeništvo priča nadaljevanju upada - aprila je bil upad letni ravni 27,3-odstoten, v prvih štirih mesecih pa je upad v celotnem gradbeništvu 24,7-odstoten.

"Financiranje gradbenih objektov postaja vedno zahtevnejše, banke se umikajo s tega področja," je dejal in dodal, da podjetja, ki so sposobna za izvedbo, in vlagatelji, ki imajo denar, na koncu ne pridejo skupaj, ker podjetja nimajo ustrezne finančne podpore za garancije za izvajanje teh del.

Država mora po njegovem mnenju zagotoviti udeležencem primerno pravno varnost, hkrati pa sama kot investitor omogočiti, da bodo njeni projekti gladko tekli, a žal ni tako.

"Pravni okvir gradbenih podjetij postaja vedno bolj zapleten"

Po njegovih navedbah država kot vlagatelj na svojih objektih uporablja skrajno neetična sredstva v pogodbenih določilih. Izpostavil je primere, kjer od gradbenih izvajalcev zahtevajo, da pogodbe na ključ prevzamejo brez rizikov za napake v projektni dokumentaciji. Hkrati so tudi primeri klavzul v pogodbah, kjer gre breme spremembe DDV na račun izvajalcev, čeprav država odloča o višini DDV.

"Pravni okvir gradbenih podjetij postaja vedno bolj zapleten in to še dodatno poslabšuje že tako težko situacijo na trgu," je še poudaril Renar.