Sreda,
13. 7. 2016,
4.00

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,88

3

Natisni članek

DUTB DZS Miodrag Kostić Bank of America Merrill Lynch International Bojan Petan

Sreda, 13. 7. 2016, 4.00

6 let, 7 mesecev

Bosta srbski tajkun in Bojan Petan skupaj kraljevala slovenskemu turizmu?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,88

3

Miodrag Kostić Bojan Petan | Foto STA

Foto: STA

Srbski tajkun Miodrag Kostić, dolgoletni kralj sladkorja, želi očitno postati kralj turizma na slovenski obali. Zdaj ga zanima Marina Portorož, zaradi česar kupuje tudi terjatve do DZS.

Po naših informacijah se Miodrag Kostić, ki je od Istrabenza že kupil Grand Hotel Adriatic v Opatiji in ki se poteguje še za nakup portoroškega letališča in turističnega kompleksa Kempinski v Savudriji, zdaj zanima tudi za Marino Portorož. Prav to je razlog, da želi Kostić kupiti terjatve do njene lastnice družbe DZS, ki jih prodaja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Srbski tajkun Miodrag Kostić naj bi se zanimal tudi za nakup Marine Portorož.  | Foto: Matej Leskovšek Srbski tajkun Miodrag Kostić naj bi se zanimal tudi za nakup Marine Portorož. Foto: Matej Leskovšek

Vsi načrti Miodraga Kostića

Da ima Miodrag Kostić v Sloveniji velike načrte, nakazuje več podatkov:

     1. Konec prejšnjega meseca je Kostić dejavnost predelave sladkorja v Srbiji prodal nemški družbi Agrano. S to potezo, za katero se je odločil zaradi napovedane ukinitve kvot za proizvodnjo sladkorja v EU leta 2017, je nakazal, da utegne jedro poslovnih interesov preseliti v druge države, tudi v Slovenijo. Ob prodaji je Kostić napovedal, da bo denar od kupnine namenil za naložbe v turizmu in kmetijstvu. Iz Portoroža naj bi želel po poročanju srbskih medijev ustvariti "slovenski Cannes".  

     2. Več virov iz investicijskih in bančnih krogov nam je v zadnjih tednih potrdilo, da Kostić resno razmišlja tudi o selitvi v Slovenijo. K temu naj bi ga prisilile tudi različne težave z oblastmi v Srbiji. Tam je na letošnjih parlamentarnih volitvah prepričljivo zmagala Srbska napredna stranka (SNS), ki jo vodi dozdajšnji in bodoči predsednik vlade Aleksandar Vučić. Kostić je vrsto let veljal za tajkuna iz kroga preminulega srbskega predsednika Zorana Đinđića. Pri aktualni oblasti ni najbolje zapisan, zato po naših zanesljivih informacijah iz Srbije pospešeno seli kapital.

AIK Banka, ki je v lasti Miodraga Kostića, je v Sloveniji od letos lastnica štirinajstih odstotkov Gorenjske banke. | Foto: Klemen Korenjak AIK Banka, ki je v lasti Miodraga Kostića, je v Sloveniji od letos lastnica štirinajstih odstotkov Gorenjske banke. Foto: Klemen Korenjak

     3. V Sloveniji je Kostićeva AIK Banka od letos lastnica štirinajstih odstotkov Gorenjske banke. Za zdaj ima pri Banki Slovenije soglasje za nakup petine Gorenjske banke, pri čemer Kostić ne skriva, da ga zanima večinski delež. Gorenjska banka je lastniško prepletena s Savo, ki obvladuje pomemben del slovenskega turizma.

     4. Kostić ima na voljo skoraj neomejene finančne vire za naložbe. Že pred časom mu je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) odobrila posojilo za naložbe v Ukrajini, ki jih zaradi vojaških spopadov ni mogel izpeljati. Že več let se ugiba, ali in v kolikšni meri za Kostićevimi načrti stoji najbogatejši ukrajinski oligarh Rinat Ahmetov, čigar sin je poročen z Dajano Kostić, hčerjo Miodraga Kostića. Ahmetov je dolgoletni poslovni in politični zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Slovenija je članica EU in kot taka zelo zanimiva za kapital različnega izvora z vzhoda.

Eden zadnjih živečih finančnih holdingov

DZS, lastnik založniškega podjetja DZS, Dela Prodaje, Term Čatež, Marine Portorož in časopisne hiše Dnevnik, je eden še zadnjih živečih domačih finančnih holdingov, ki so krojili drugo fazo privatizacije. Že več let je njegova največja upnica DUTB, ki v DZS dlje časa ni potegnila nobene opaznejše poteze, čeprav je Bojan Petan, predsednik uprave DZS, ki v poslovnih krogih velja za dejanskega lastnika skupine, že večkrat kršil različne zaveze iz bančnih reprogramov.

DZS, lastnik založniškega podjetja DZS, Dela Prodaje, Term Čatež, Marine Portorož in časopisne hiše Dnevnik, je eden še zadnjih živečih domačih finančnih holdingov, ki so krojili drugo fazo privatizacije. | Foto: Matej Leskovšek DZS, lastnik založniškega podjetja DZS, Dela Prodaje, Term Čatež, Marine Portorož in časopisne hiše Dnevnik, je eden še zadnjih živečih domačih finančnih holdingov, ki so krojili drugo fazo privatizacije. Foto: Matej Leskovšek

V začetku leta je DUTB v pismu zahtevala Petanov odhod do konca marca, a se od takrat ni zgodilo nič. DUTB sicer še ni odstopila od generalne pogodbe o finančnem prestrukturiranju ali prek sodišča zahtevala Petanovo razrešitev, odločila pa se je za objavo razpisa za prodajo terjatev.

Kot smo že pred časom razkrili na Siol.net, se za nakup terjatev do DZS, Dela Prodaje in Term Čatež v skupni bruto vrednosti 79 milijonov evrov uradno zanimata dva mednarodna finančna velikana: Bank of America Merrill Lynch International (BAMLI) in York Capital Management.

Delitev interesnih sfer v Sloveniji

Če je še junija vse kazalo na njun spopad, se je položaj v zadnjih tednih obrnil. Po naših zanesljivih informacijah namreč med Yorkom in BAMLI tečejo dogovori o razdelitvi interesnih sfer v Sloveniji, saj naj bi v vrstah obeh investicijskih družb ocenili, da njuna tekma za terjatve zvišuje njihovo ceno in s tem znižuje donosnost naložb. 

To je postalo jasno prav v primeru DZS, kjer je BAMLI pred časom kupil za šest milijonov evrov bruto terjatev Sberbank, zavarovanih s 13-odstotnim deležem v Termah Čatež, in to zgolj z desetodstotnim popustom. Posel je bil pred kratkim ustavljen. Če bi BAMLI kupil te terjatev in unovčil zavarovanje, bi postal tretji največji lastnik Term Čatež.

Kdo je že lastnik terjatev do DZS

York sicer že obvladuje okrog 15 odstotkov terjatev do DZS, ki jih je odkupil od Gorenjske banke. Te so bile zavarovane s petimi odstotki delnic Term Čatež, tremi zemljišči v Portorožu in apartmajskim kompleksom v Marini Portorož. Če bi York svoj delež povečal na več kot 25 odstotkov, bi med vrata, ki vodijo v Petanovo skupino, podstavil nogo. Novi lastnik bi namreč moral za načrtovano unovčitev zavarovanj na premoženju DZS obvladovati najmanj tri četrtine terjatev.

Bank of America Merrill Lynch International (BAMLI) in York Capital Management se dogovarjata o razdelitvi interesnih sfer v Sloveniji, saj naj bi v vrstah obeh investicijskih družb ocenili, da njuna tekma za terjatve zvišuje njihovo ceno in s tem znižuje donosnost naložb. | Foto: Bank of America Merrill Lynch International (BAMLI) in York Capital Management se dogovarjata o razdelitvi interesnih sfer v Sloveniji, saj naj bi v vrstah obeh investicijskih družb ocenili, da njuna tekma za terjatve zvišuje njihovo ceno in s tem znižuje donosnost naložb.

Na pogajalski mizi med BAMLI in Yorkom naj bi bilo več terjatev do slovenskih podjetij, ki so trenutno naprodaj. Informacije o dogovorih bi lahko potrjevalo dejstvo, da so se v DUTB rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup terjatev do DZS odločili podaljšati.

DUTB bo ob preprodaji terjatve dobila razliko v ceni

Pogodba o nakupu teh terjatev, ki jo bo sklenil morebitni kupec, ima sicer klavzulo, po kateri bo DUTB dobila razliko v ceni, če bi novi lastnik terjatev pozneje preprodal po višji ceni. To posledično pomeni, da v DUTB ne želijo ponovitve primera ACH, kjer je BAMLI le nekaj tednov po odkupu terjatev te preprodal in ustvaril dobrih 20 milijonov zaslužka.

Prav tako bo pogodba kupca zavezovala, da terjatve v petih letih od nakupa ne sme prodati določenim povezanih osebam.

Kdo igra s kom v boju za DZS

V igro dveh svetovnih investicijskih velikanov se je zdaj vključil tudi Kostić. Sprva v navezi z BAMLI, ki v posle s terjatvami v Sloveniji običajno vedno vstopa s partnerjem, za katerega kupuje premoženje in mu ga pozneje proda. To se je zgodilo v primeru ACH in Elana.

Zdaj naj bi Kostić igral tudi z Yorkom, ki se je v zgodbi najprej naslonil na Petana. Toda Petan je v tem času po informacijah iz več virov (spet) zamenjal strani.

Svojo priložnost naj bi zdaj iskal pri BAMLI in – Kostiću. Z njim naj bi se nazadnje sestal sredi junija.

Pogodba o nakupu teh terjatev, ki jo bo sklenil morebitni kupec, ima sicer klavzulo, po kateri bo DUTB dobila razliko v ceni, če bi novi lastnik terjatev pozneje preprodal po višji ceni. | Foto: Klemen Korenjak Pogodba o nakupu teh terjatev, ki jo bo sklenil morebitni kupec, ima sicer klavzulo, po kateri bo DUTB dobila razliko v ceni, če bi novi lastnik terjatev pozneje preprodal po višji ceni. Foto: Klemen Korenjak

Kaj pravi Petan in kaj je njegov interes

Petan je to za Siol.net zanikal: "Z gospodom Kostićem se nisem sestal. Kdo so ponudniki, ki se zanimajo za nakup terjatev do DZS, nismo seznanjeni in z nikomer nimamo nikakršnih dogovorov."

Petanov interes je povezan z ohranjanjem obstoječega stanja v DZS. Za njegov obstoj na čelu skupine je življenjskega pomena, da morebitni novi največji upnik Skupine DZS svojih terjatev ne bo pretvoril v lastništvo in s tem pridobil upravljavskih vzvodov.

Že pred časom se je Petan o odkupu terjatev dogovarjal tudi z rusko državno banko VTB.

Na Kostića smo se včeraj zvečer obrnili z več vprašanji glede njegovega zanimanja za nakup terjatev do DZS in Marine Portorož. Odgovore bomo objavili, takoj ko jih bomo prejeli.

Kaj o podmiznih pogovorih pravi zakonodaja

Ob ustanovitvi DUTB in sprejemanju pripadajoče zakonodaje je bila v političnih krogih in javnosti večkrat izpostavljena dilema, kako preprečiti, da bi tisti, ki so pomagali vrtati bančno luknjo, od novoustanovljene slabe banke s popustom odkupovali terjatve.

Po zakonodaji kupec terjatev od DUTB ne sme biti pravna in fizična oseba, ki je bila član poslovodstva podjetja, katerega terjatve kupuje, oziroma njegov prokurist v obdobju do treh let pred nastankom dolga. Prav tako med kupci ne sme biti pravna oseba, ki po prevzemni zakonodaji deluje usklajeno s kupcem terjatev in je sodelovala pri pregledu kakovosti sredstev ter obremenitvenih testih v bankah oziroma je bila podizvajalec teh podjetij.

Zakon podmiznih dogovorov med kupci terjatev in upravami, o katerih pišemo zgoraj, ni predvidel oziroma jih ne prepoveduje.

Nova nadzornika DZS: Petanov sorodnik in merilec javnega mnenja

Na nedavni skupščini DZS sta bila za člana nadzornega sveta imenovana Blaž De Costa, brat Ade De Coste Petan, soproge Bojana Petana, in Nikola Damjanić, dolgoletni direktor agencije za merjenje javnega mnenja Ninamedia in uradno največji lastnik družbe TZS, enega od pomembnih lastnikov DZS.

Družba DZS je lani zabeležila 25 milijonov evrov bilančne izgube, ki je po skupščini ostala nepokrita. Delničarji so družbi odobrili dodatni kapital z izdajo novih delnic in izključitvijo prednostnih pravic delničarjev. Nove delnice se lahko izdajo tudi za stvarne vložke, delničarji pa so upravi umaknili pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic. Tako kot že več let zapored bo tudi letošnje izkaze DZS revidirala družba PKF Revizija.

Skupščine se sicer ni udeležila družba M1 v lasti Tomaža Pogorelca, ki je pomemben lastnik DZS. M1 je eden redkih večjih lastnikov DZS, ki ne sodi med povezane osebe.

Razkritje: Avtorja sta bila do začetka letošnjega leta zaposlena v družbi Dnevnik d.d., ki je del Skupine DZS.