Potem ko je bonitetna agencija Moody's v četrtek znižala oceno kreditnega dolga Sloveniji za tri stopnje, se je za podoben korak odločila tudi agencija Standard & Poor's (S&P).
Ta je oceno znižala za eno stopnjo, z A+ na A, obete za naprej pa je tako kot Moody's ohranila negativne.
S&P je v oči padlo tudi pomanjkanje konsenza med strankami
S&P je med razlogi za znižanje ocene navedel naraščajočo politično polarizacijo in pomanjkanje konsenza med koalicijskimi političnimi strankami. To po oceni agencije predstavlja tveganje za načrtovane strukturne reforme v državi. S&P ugotavlja, da zaradi politične negotovosti obstaja tveganje za načrtovanje proračuna, pokojninsko in zdravstveno reformo, reformo trga dela in ostale reforme.
Za dokapitalizacijo bank med dva do osem odstotkov BDP-ja
Povečujejo se tudi težave bančnega sistema, podobno kot Moody's ugotavlja S&P. Med drugim S&P opozarja na zamude pri krepitvi bančnega sistema, še posebej za dve glavni državni banki, Novo Ljubljansko banko (NLB) in Novo Kreditno banko Maribor (NKBM). Moody's pa med drugim navaja, da je država za dokapitalizacijo NLB doslej že namenila odstotek celotnega BDP-ja, v prihodnje pa bo najverjetneje za dodatne dokapitalizacije treh največjih bank (NLB, Nova kreditna banka Maribor in Abanka Vipa) nameniti skupaj med dva do osem odstotkov BDP-ja.
Vedno večja možnost zunanje pomoči Sloveniji
Negativni obet za bodoče ocene slovenskega državnega dolga pa se nadaljuje, ker Moody's meni, da vse slabši makroekonomski položaj povečuje možnost zunanje pomoči Sloveniji. V primeru, da bo Slovenija potrebovala pomoč iz tujine, se bo ocena ponovno znižala.
Obet se lahko spremeni v stabilnega
Čeprav Moody's meni, da to ni verjetno, pa se lahko obet spremeni v stabilnega, če se v bližnji prihodnosti bistveno izboljšajo gospodarski pogoji, zniža cena zadolževanja in stabilizira bančni sistem brez pomoči države.
Ocena Slovenije je pri S&P kljub tretjemu znižanju od lanskega oktobra še naprej sorazmerno solidna, medtem ko je pri Moody's le še dve stopnji stran od območja špekulativnosti.
Cena zadolževanja Slovenije sicer vse bolj narašča, dostop do finančnih trgov ostaja omejen, kar se kaže v povečani izdaji kratkoročnih obveznic. Gospodarstvo je bolj izpostavljeno šokom, ker je odvisno od izvoza, šibak podjetniški sektor pa povečuje proračunske izzive vlade in prizadevanja za stabilizacijo dolga.
Pozitivno: Država ima precej sredstev vloženih v poslovnih bankah
Cena zadolževanja Slovenije sicer vse bolj narašča, dostop do finančnih trgov ostaja omejen, kar se kaže v povečani izdaji kratkoročnih obveznic. Moody's kot pozitivno prepoznava dejstvo, da ima država precej sredstev vloženih v poslovnih bankah, vendar pa ocenjuje, da bi njihova prevelika uporaba lahko ogrozila likvidnost bank, kar bi še okrepilo posojilni krč.
Gospodarstvo je bolj izpostavljeno šokom, ker je odvisno od izvoza, oslabljen podjetniški sektor pa povečuje fiskalne izzive za vlado in prizadevanja za stabilizacijo dolga. V agenciji ocenjujejo, da se bo BDP letos skrčil za okoli dva odstotka.
Nevarnost finančnega šoka
Moody's na koncu svari, da je Slovenija v vse večji nevarnosti, da doživi finančni šok. Razlog zanj so prezadolžena podjetja, velika odvisnost bank od financiranja v tujini, šibak gradbeni sektor, zmanjšana cenovna konkurenčnost in odsotnost tujih investicij. Ravno zaradi tega bo okrevanje slovenskega gospodarstva počasno in negotovo.
Agencija Moody's je Sloveniji bonitetno oceno znižala že tretjič od konca lanskega leta.
Vlada je razočarana nad neupoštevanjem ukrepov
Vlada obžaluje odločitev Moody's za znižanje bonitete Slovenije. Razočarana je nad neupoštevanjem ukrepov vlade na področju konsolidacije javnih financ ter političnega soglasja glede fiskalnega pravila in upravljanja bančnih terjatev. "Vlada je doslej sprejela že številne ukrepe za konsolidacijo javnih financ, s sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ in sprejemom rebalansa proračuna za letos pa je naredila nujen korak k uravnoteženju javnih financ tako v letošnjem letu kot tudi na srednjeročno," zagotavljajo na ministrstvu.
Vlada ugotovitve agencije Moody's močno obžaluje in zagotavlja, da se Slovenija po statističnih makroekonomskih kazalcih (višina primanjkljaja in dolga sektorja države) ne more primerjati s Španijo, Italijo ali Grčijo, prav tako pa problematika bančnega sektorja ni tako velika kot npr. v Španiji, so v sporočilu za javnost zapisali na finančnem ministrstvu.
Ob tem ponavljajo, da v Sloveniji v tem trenutku ni potrebe za finančno pomoč iz evropskih mehanizmov in da Slovenija tudi ni izpostavljena tveganju iz naslova refinanciranja.
Nadaljnje gibanje bonitetne ocene Slovenije pa bo po ocenah Umarja odvisno predvsem od odločitev, ki bodo sprejete jeseni, predvsem od uspeha zaključka proračunskega leta, dokapitalizacije in sanacije bančnega sistema ter drugih ukrepov za obuditev gospodarske dejavnosti.
1
