Torek, 10. 7. 2018, 19.08
5 let, 9 mesecev
Banke v petih mesecih z večjim dobičkom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,04
1
Banke v Sloveniji so v prvih petih mesecih leta ustvarile 251 milijonov evrov dobička pred davki, kar je za 19,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček po davkih se je povečal za 18,4 odstotka na 230,5 milijona evrov. Nanj so vplivale sprostitve oslabitev in rezervacij, v petih mesecih so jih banke sprostile za 14,7 milijona evrov.
Neto obrestni prihodki bank so se po daljšem obdobju medletno prvič malenkost povečali. Vendar to še ne pomeni trajnejšega obrata, so v mesečni publikaciji o poslovanju bank zapisali v Banki Slovenije. Neobrestni prihodki so se zaradi ugodnih enkratnih učinkov pri nekaterih bankah izboljšali. Skupno so se v prvih petih mesecih v letni primerjavi povečali za 20 odstotkov.
Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema je konec maja znašala 38,3 milijarde evrov. Medletna rast se je maja povečala na 2,5 odstotka. Med viri je letos k rasti bilančne vsote najbolj prispevala rast vlog gospodinjstev. Na naložbeni strani so se povečala predvsem posojila nebančnemu sektorju in bankam, zmanjšale pa naložbe v vrednostne papirje.
Ugoden likvidnostni položaj bank se kaže v visokem obsegu najbolj likvidnih sredstev. Njihov delež je maja presegal desetino bilančne vsote. Hkrati ostaja stabilen delež sekundarne likvidnosti, ki je maja pomenil blizu ene petine bilančne vsote.
Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je po v prvem četrtletju 2018 izboljšala. Na posamični osnovi je dosegla 20,2 odstotka, na konsolidirani osnovi pa 18,4 odstotka. Izboljšanje je posledica večje rasti kapitala v primerjavi z rastjo kapitalskih zahtev. Banke so v prvem četrtletju letos kapital povečale z zadržanimi dobički in v manjši meri z dokapitalizacijami, so navedli centralni bankirji.
Pri posojilih se osredotočajo na gospodinjstva
Rast posojil nebančnemu sektorju je konec maja znašala 5,3 odstotka in se je v primerjavi z decembrom lani zvišala za 0,6 odstotne točke. Banke se pri posojilni aktivnosti osredotočajo na gospodinjstva. Rast posojil nefinančnim družbam se je do maja znižala na 2,3 odstotka medletno. Nadaljuje se predvsem rast kratkoročnih posojil podjetjem, ki pa predstavljajo le manjši delež v strukturi posojil bank podjetjem.
Na razmeroma šibko posojilno aktivnost bank do podjetij vpliva med drugim dobro poslovanje podjetij, ki ustvarjajo visoke poslovne presežke. Pri bankah imajo podjetja še vedno velik obseg vlog. Rast posojil gospodinjstvom je bila s 6,7 odstotka medletno maja razmeroma stabilna, in sicer tako pri stanovanjskih kot potrošniških posojilih.
Struktura financiranja je bila razmeroma stabilna, odražala se v visokem deležu vlog nebančnega sektorja v bančnih virih, ki so maja predstavljale 73 odstotkov bilančne vsote. Rast vlog nebančnega sektorja se je nekoliko znižala, na 5,1 odstotka medletno. Vloge gospodinjstev so s 6,2 odstotka ohranile razmeroma visoko rast. Delež vpoglednih vlog se je približal 71 odstotkom.
Kakovost naložb se je izboljšala
Kakovost bančnih naložb se je izboljšala. Delež nedonosnih izpostavljenosti bank se je do konca maja znižal na 5,2 odstotka, obseg teh izpostavljenosti pa na 2,2 milijarde evrov. Tretjina nedonosnih izpostavljenosti bank do sektorja podjetij je bila skoncentrirana v dejavnosti trgovina in tudi kakovost tega dela portfelja je med najslabšimi.
Terjatve v zamudi nad 90 dni so predstavljale še 2,4 odstotka razvrščenih terjatev. Največja razlika med stanjem terjatev v zamudi nad 90 dni in stanjem nedonosnih izpostavljenosti je bila v sektorju podjetij zaradi visokega obsega terjatev v restrukturiranju, so še navedli.
1