"Škoda je, da ne zaščitimo ostankov preteklosti"

S paleontologom Matijo Križnarjem iz Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani smo se pogovarjali o nahajališčih ostankov dinozavrov v Sloveniji in v bližini meje ter o nekaterih vprašanjih, ki se porajajo v glavah dinozavrskih navdušencev. V tujih medijih lahko vsak teden beremo o novih odkritjih in novih spoznanjih o dinozavrih. Zakaj so te raziskave pomembne, zakaj jih je tako veliko? Dinozavri so zanimivi, ker gre za velike fosile in so impozantni. Predvsem ameriški muzeji že od nekdaj radi tekmujejo med seboj. Tudi za obiskovalce so dinozavri izredno zanimivi, ker pritegnejo s svojo velikostjo. Gospodarska vloga teh odkritij ni velika, morda je pomembna le za turizem. V Sloveniji je takšnih novic mnogo manj. Pri nas so znana tri nahajališča, od tega dve nahajališči ostankov kosti in eno z odtisi dinozavrovih stopinj. V širši javnosti niso zelo znana. V bližini Devina pri Trstu so našli enega najbolj ohranjenih dinozavrov, a širši javnosti je tudi ta dokaj neznan. Vendar za znanost je perfekten. Imel sem ga priložnost videti. Kopijo hranijo tudi v Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU. Marsikdo ne ve, da ima Istra veliko dinozavrovih stopinj, in sicer imajo več kot petnajst nahajališč. To področje so intenzivno raziskovali italijanski paleontologi, vendar velja tihi dogovor, da vsak raziskuje le domač teren, tako da so jim hrvaški kolegi preprečili nadaljnje raziskovanje. Kje je v Sloveniji možno videti ostanke okostij dinozavrov? Nekaj jih je v vašem muzeju … Nekaj jih je pri nas v prirodoslovnem muzeju, nekaj v paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca, nahajališče stopinj je na samem nahajališču, v našem muzeju lahko vidite odlitke (kopijo) teh stopinj.

Nahajališče stopinj je na Medvedjem Brdu nad Godovičem? Ja. A menim, da so že prepozni. Narava je že naredila svoje. Nahajališče bi bilo treba izrezati in shraniti v muzeju ali vsaj zaščititi z ograjo in streho. Ko sem pred nekaj leti obiskal nahajališče, sem te stopinje težko opazil, čeprav sem poznavalec. Škoda je, da ne zaščitimo ostankov preteklosti. Ne vztrajamo, da bi jih moral dobiti naš muzej, lahko bi jih shranili tudi v Idriji.

Pričakujete oziroma domnevate, da je v Sloveniji še več ostankov iz tega obdobja? Seveda. Usmerili smo se na Primorsko, na plasti, kjer so našli italijanskega dinozavra iz obdobja zgornjega dela zgornje krede. Delamo terenske oglede, vendar za zdaj nismo imeli sreče. Raziskujemo tudi na drugem nahajališču pri Stranicah pod Pohorjem. Tam so bile kopenske plasti, v katerih je bil najden tudi premog, zato bomo plasti analizirali. Kosti, ki so jih našli pri Stranicah, so našli povsem po naključju in so bile že nekaj let shranjene v zbirki najditelja.

Kako nepoznavalec sploh spozna, da gre za kosti iz davne preteklosti? To je zelo težko ugotoviti. Včasih nam pošljejo najditelji fotografije po elektronski pošti, ker verjamejo, da so našli ogromnega dinozavra, a se je do zdaj vedno izkazalo, da so se zmotili. Po navadi gre za drug fosil ali samo igro narave.

Kaj vam dela največ težav pri odkrivanju? Kaj je najtežje pri delu paleontologa? Najtežje je zagotovo delo na terenu, saj so aktualna nahajališča pokrita oziroma poraščena. Nahajališče pri Kozini so našli ob gradnji avtoceste. Pol nahajališča so ob gradnji že uničili. Pri Stranicah je bil na robu kamnoloma.

Največja svetovna nahajališča so v afriški Sahari, puščavi Gobi in v Severni Ameriki, kjer so prostranstva, ki so le redko zaraščena s travo ali gozdom. Na takšnem terenu je delo dosti lažje, a je tudi bolj izpostavljeno eroziji, torej uničenju fosilnih ostankov.

Tudi samo luščenje iz kamenine je zahtevno delo. Najprej je treba luščiti plasti mehanično z mikro orodji, nato pa še kemično s kislino. Odtise se premaže z zaščito in nato se znova spira.

Večina dinozavrov, ki so jih našli na tem območju, je iz obdobja krede. Ja, večinoma so iz krede. Med kredo je bila tako imenovana Jadranska karbonatna platforma, kjer je bila morska gladina zelo nizka ali je ni bilo, skratka, šlo je za boj med kopnim in morjem. Takšne plimske ravnice so ustrezno okolje za nastanek odtisov dinozavrov.

Italijanski potapljač, ki se je spoznal tudi na fosile, je pri Pulju odkril deset metrov pod vodo dolge kosti. Nekaj se jih da videti v muzeju v Tržiču v Italiji, nekaj jih je v občini Bale v Istri. V tem primeru je bila preparacija kosti dolg projekt, saj je trajalo deset let, da so vse preparirali, izločili iz kamenin in popisali.

Kako vi sprejemate komercializacijo dinozavrov? Filmi, knjige, risanke, nakupovalna središča … To me ne moti. Včasih me morda zbode, da mešajo, da so ljudje živeli z dinozavri, da so mamuti in dinozavri iz istega obdobja, nekatere stvari zavajajo …

Po drugi strani pa popularizirajo vaš poklic. To je res. Čeprav je dostikrat zmotno prepričanje, da se paleontologi ukvarjamo zgolj z dinozavri.

Je najkrajše ime mei in najdaljše mikropahikefalozaver? No, zanima me predvsem, kako so dinozavri dobili svoja imena. Imena so pogosto po državah oziroma mestih nahajališč, v katerih so jih našli, ali po lastnostih oziroma morfoloških značilnostih, tako da je zelo poljudno. Vrstna imena so pogosto po imenih najditeljev, redkeje po značilnostih.

Deljena so mnenja, ali so ptiči potomci dinozavrov. Zanima me predvsem, kako to, da so se ptiči razvili iz vrst dinozavrov, ki so imeli okolčja kuščarjev, in ne iz vrst, ki so imele ptičja okolčja? Po mojem mnenju so ptiči zagotovo potomci dinozavrov, saj so po njih podedovali veliko lastnosti. Kar se anatomije tiče, so razlike. Presenetljivo je perje, ki je značilnost ptičev, vendar tudi manjši teropodni dinozavri so imeli verjetno dobro razvito dlako, iz katere se je razvilo perje. Na Kitajskem odkrivajo vedno več celo zgodnje jurskih fosilov, ki so imeli perje.

Imajo legende o zmajih kaj skupnega z dinozavri? Ljudje v preteklosti so se zagotovo srečali s kostmi oziroma lobanjami dinozavrov, tako da povezave zagotovo so. Primer sta Mongolija in Kitajska. Pisnih virov sicer ni, vendar če se osredotočimo na kitajsko tradicionalno medicino, kjer uporabljajo fosilne kosti in jih drobijo, smo lahko prepričani, da povezave so.