Najbolj neokrnjeni kotički na svetu

Človeška roka je zelo dolga in njen vpliv je lahko zelo velik. Kljub temu pa je kar nekaj kotičkov na Zemlji, ki so skoraj povsem nedotaknjeni. Zbrali in predstavili so jih na livescience.com.

Namibija Namibija je ena najredkeje poseljenih držav na svetu. Ime te južnoafriške države izhaja iz imena puščave Namib in je dom največjemu številu gepardov. Okoli 2500 jih živi tam, kar je kar četrtina vseh gepardov na svetu. Z velikimi sipinami, starodavnimi petroglifi (piktogramske in logogramske slike, ki so nastale z vrezovanjem v skalo), kraterji in slapovi je Namibija ena izmed najbolj nedotaknjenih pokrajin v Afriki. To je tudi ena izmed redkih držav, ki ima ohranjanje zdravega ekosistema zapisano v ustavi.

Galapagos Čeprav neštetokrat obiskani, so Galapaški otoki še vedno med neokrnjenimi kraji. Otočje je dom številnim živalskim vrstam, kot so želve galapaške velikanke, legvani, morski levi, pingvini, kiti in druge. Tu živi le okoli 23 tisoč prebivalcev, najdemo lahko pa več sto endemičnih oziroma edinstvenih vrst živali in rastlin.

Papua Nova Gvineja Papua Nova Gvineja je ena izmed najbolj ruralnih in najmanj raziskanih pokrajin na svetu. Znanstveniki verjamejo, da je v džungli znotraj te države še veliko neodkritih živalskih in rastlinskih vrst. Izkoriščanje obsežnih naravnih virov države je oviral predvsem razgiban teren, pa tudi težave s pravnim sistemom in visokimi stroški za razvoj infrastrukture. Zaradi vseh teh človeških problemov je pokrajina v veliki meri še vedno neokrnjena.

Sejšeli Sejšeli imajo največji odstotek zaščitenega območja, saj je skoraj polovica otoške države zaščitena v obliki nacionalnih parkov. Zato lahko na otoku najdemo osupljive nedotaknjene plaže in živalske vrste, kot je na primer sejšelska črna papiga. Otok obkrožajo okoli 490 kilometrov dolge peščene plaže z relativno malo obiskovalci.

Butan Medtem ko nekateri mislijo, da je Tibet neonesnažen raj, je v resnici majhna himalajska gora Butan v bližini veliko čistejša. Več kot 60 odstotkov države prekrivajo gozdovi, četrtino območja pa predstavljajo nacionalni parki ali zaščitena območja. Dežela grmečega zmaja, kot ji pravijo, je poznana po svojih gorah in dolinah ter tudi po biotski raznovrstnosti oziroma pestrosti živih organizmov in njihovih bivališč.

Nacionalni park Daintree, Avstralija Včasih je tako, da bolj kot je nekaj staro, bolj nedotaknjeno je. V nacionalnem parku Daintree na skrajnem severu Queenslanda v Avstraliji lahko najdemo 110 milijon let star deževni gozd, ki je eden najstarejših ekosistemov na zemlji. V parku raste na tisoče rastlinskih vrst, pa tudi drevesa, ki so stara več kot 2500 let.

Fiordland, Nova Zelandija Na južnem koncu zahodne obale Nove Zelandije leži pokrajina Fiordland. Divja, robustna in brez sledi človekovega razvoja. Tudi avtohtoni Maori so ga le občasno obiskali za lov, ribolov in za nabiranje dragocenih kamnov. Poleg tega je zrak na Fiordlandu eden najčistejših, saj vetrovi prihajajo iz Antarktike.

Kamčatka, Rusija Čeprav za Rusijo mnogi mislijo, da ne spada ravno med neokrnjene predele sveta, je Kamčatka, polotok na ruskem daljnem vzhodu, neobljuden in prazen kraj. Tihi ocean na vzhodu in Ohotsko morje na zahodu. Vulkani in ledeniki ter močni potresi so polotok v zadnjih petih desetletjih povsem pretresli in spremenili.

Puščava Atakama, Čile Atakama je ena izmed najbolj nenavadnih puščavskih pokrajin, kjer nikoli ni dežja. Solni bazeni, pesek in lava prekrivajo večji del 103,6 tisoč kvadratnih kilometrov pokrajine. Zemlja je tako brez življenja, da lahko na njej Nasa izvaja teste za na Mars. Območje je zaradi visoke nadmorske višine, suhega zraka, odsotnosti svetlobnega onesnaževanja in radijskih motenj idealno za astronomska opazovanja. Tudi oblačnost je zelo redka. Tam se zato nahajata kar dva velika observatorija.

Antarktika Sicer ni država, ampak je celina, za katero lahko rečemo, da je resnično neokrnjen kraj, ki ga človeku še ni uspelo podrediti. 96 odstotkov otoka prekriva led, ki je v povprečju debel skoraj dva kilometra. Antarktiko z namenom znanstvenega raziskovanja pozimi obišče okoli 1000 znanstvenikov in raziskovalcev ter okoli pet tisoč poleti. Čeprav ne za ljudi je Antarktika dom številnim drugim živim bitjem, kot so pingvini, kiti, tjulnji in morske ptice.