Kdaj nas je najbolj treslo in kdaj skoraj odneslo

Slovenija leži na tektonsko dejavnem območju, na stiku velikih evropskih naravnogeografskih enot. Alp, Dinarskega gorstva, panonskega in sredozemskega sveta. Predvsem ob stiku Alp in Dinarskega gorstva se sproščajo velike napetosti pod zemeljskim površjem, rezultat česar pa je občasno potresno delovanje. Slovenija je država s srednjo potresno ogroženostjo, pišejo na spletni strani Naravne nesreče.

Več kot 80 potresov, ki so povzročili gmotno škodo Slovensko ozemlje vsako leto strese nekaj deset potresnih sunkov, ki jih čutijo prebivalci, a so ti geološko gledano zelo šibki. So pa Slovenijo v preteklosti prizadeli tudi rušilni potresi. Takih je bilo več kot 80.

Potresno najnevarnejša območja v Sloveniji so ljubljansko, idrijsko, in krško-brežiško območje ter Zgornje Posočje. Potresna žarišča nastajajo na vsem ozemlju Slovenije, najmanj jih je na skrajnem severovzhodnem delu, navajajo na Agenciji RS za okolje (Arso).

Opomin, kako živa je lahko narava Naravna nesreča, na katero se pogosto pozabi, predvsem pri gradnjah, pa je tudi plaz, ki nas opominja na to, kako živa je lahko narava in kako nas lahko preseneti v trenutku.

Plazovi so lokalni dogodki in se običajno pojavijo nepričakovano. Nastanejo ob močnem ali dolgotrajnem deževju oz. hitrem taljenju snega ali ledu, iz prepolnega kraterskega jezera se lahko izlije velika količina zemlje, kamenja, peska ali blata navzdol po pobočjih, še posebej če so ta gola ali požgana.

Plazovi lahko dosežejo hitrost več kot 50 kilometrov na uro in pokopljejo, zrušijo ter odnašajo ljudi, objekte in zgradbe, so navedli v poročilu Arsa o naravnih nesrečah.

Za Log pod Mangartom usodno leto 2000 Med najhujše plazove v Sloveniji štejemo zemeljski plaz v Logu pod Mangartom 15. in 17. novembra leta 2000. Zemeljski plaz v Logu pod Mangartom se je utrgal 15. novembra na območju Šteng pod Stovžjem in pozneje kot drobirski tok stekel po dolini Mangartskega potoka. Na poti je uničil most na predelski cesti ter se ustavil na sotočju Mangartskega potoka in Predelice. Gmota je bila dolga okoli 1,5 kilometra in sestavljena iz nekaj sto tisoč kubičnih metrov gradiva, navajajo v Geografskem vestniku.

Ob obilnem deževju v naslednjih dneh se je gmota zaradi prepojenosti utekočinila in se 17. novembra drugič premaknila. V nekaj minutah je drobirski tok dosegel Log.

Plaz je zahteval sedem človeških življenj, porušenih in poškodovanih je bilo 18 stanovanjskih in osem gospodarskih objektov. Na objektih, cestni in drugi infrastrukturi ter na kmetijskih zemljiščih je nastalo skupno za 2,6 milijarde tolarjev škode, kar je slabih 11 milijonov evrov.

Snežni plazovi Morda nekoliko bolj pogosti kot zemeljski in blatni plazovi pa so snežni plazovi. Vsako leto se po svetu sproži na tisoče snežnih plazov, v katerih v povprečju umre 500 ljudi. O nevarnosti snežnih plazov v slovenskem visokogorju redno obveščajo tudi na spletnih straneh agencije za okolje.