Tajnikar bi tožil bonitetne hiše, Masten bi rezal transferje

Potem ko je Slovenijo v petek doletelo novo znižanje bonitetne ocene, je Tajnikar dejal, da se je mogoče z oceno slovenskih gospodarskih razmer, ki jo je podala bonitetna hiša Moody's, strinjati. Potrdil je zlasti ugotovitev bonitetne agencije, da so za Slovenijo značilni "prezadolžena podjetja, velika odvisnost bank od financiranja v tujini, šibak gradbeni sektor, zmanjšana cenovna konkurenčnost in odsotnost tujih investicij". Četudi deli mnenje Moody's o Sloveniji, pa je Tajnikar kritičen, saj naj bi našo državo ocenjeval strožje od velikih držav s skupno evropsko valuto. Kot je ocenil, so težave v državah, kot sta Španija in Italija, "še bistveno, bistveno večje". To kažejo tudi objektivni podatki, je dodal. Spomnil je še, da bi tudi najhujša kriza v Sloveniji v primeru zunanjega reševanja zahtevala skromna sredstva, medtem ko to za Španijo in Italijo ne velja. "Monopolna moč nasproti majhnim državam" "Tako ocena Moody's kaže tudi na njegovo monopolno moč nasproti majhnim državam, ki je ne upa kazati proti velikim," je poudaril ekonomist. Kot je izpostavil, bi bilo potrebno bonitetne agencije tožiti, "saj s svojo dejavnostjo zagotavljajo paralelno obnašanje bančnih in finančnih organizacij. Paralelno obnašanje pa je ena od najhujših oblik kršitve konkurence po zakonih EU."

"Da je svet izgubil smerokaz, kaže dejstvo, da so ljudje v bonitetnih organizacijah avtoritete, po katerih se ravna ves svet, ljudje pa zaradi njihovih ocen, ki jih zmoremo tudi lokalni ekonomisti, prek višjih obrestnih mer bankam plačujemo milijarde, čeprav bi morali biti po navadni konkurenčni zakonodaji skupaj z bančnimi direktorji v zaporih," je zatrdil. Dodal je, da ta očitek ne gre na račun bonitetnih hiš, temveč evropskih politikov.

Masten: Znižanje je bilo pričakovano Ekonomist Igor Masten je dejal, da je do znižanja kreditnih ocen teh družb prišlo na račun splošnega položaja gospodarstva, povečanega tveganja v finančnem sistemu in obetov poslovanja. Glede na to, da ocene navadno sledijo najvišji entiteti - državi - je bilo znižanje po njegovih besedah pričakovano.

Na vprašanje, kaj bo klestenje bonitet družb pomenilo v praksi, je odgovoril, da bo to odvisno od njihovih potreb po zadolževanju na tujih trgih. Če tujih finančnih virov ne bodo iskale, neposrednih učinkov niti ne bo. Ker pa so slabše tudi bonitete bank, bi lahko imela podjetja težave pri dostopu do finančnih virov na domačem trgu, je menil.

"Če se položaj ne bo spremenil, bodo sledila nova znižanja" Četudi so obeti za oceno države in družb v njeni lasti ali solasti negativni, Masten nove evalvacije s strani bonitetnih hiš ne pričakuje v kratkem. A če se položaj ne bo spremenil, bodo sledila nova znižanja, je napovedal. Država bi zato morala po njegovih besedah "pospešeno sprejemati ukrepe, ki se tičejo finančnega sektorja in proračuna, zaradi signalov pa tudi reformne ukrepe". Kot je ocenil, bi veljalo razmisliti tudi o prerazporeditvi virov v letošnjem proračunu.

V tem smislu predlaga dodaten rez v različne transferje in plače v javnem sektorju ter porabo tako privarčevanih sredstev za spodbujanje gospodarske aktivnosti. Ekonomist pa se zaveda, da je krčenje transferjev politično problematično. "In glede na to, da se v tej državi očitno nič ne zgodi hitro, je običajen argument ljudi, nasprotnikov ukrepov, da nikoli ni dovolj hudo za tako radikalne ukrepe. In potem se res nič ne zgodi. In se vedno znova znajdemo sredi slabe situacije," je bil kritičen.