Ponedeljek, 18. 7. 2016, 4.03
6 let, 6 mesecev
Štirje meseci državnega gozdarja: mencanje z razpisi in prva selitev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,78
8
Podjetje Slovenski državni gozdovi posluje štiri mesece, julija pa je uradno prevzelo upravljanje državnih gozdov. Pred dnevi so že selili sedež, poporodne težave, predvsem zamude pri razpisih, pa na svoji koži najbolj občutijo gozdarji nekaterih koncesionarjev, ki so julija ostali brez posla.
V Slovenskih državnih gozdovih (SiDG), ki jih vodi Miha Marenče, so ob zagonu dejavnosti pred dvema tednoma povedali, da bodo najprej oddali dela sanitarne sečnje. Do zdaj so pogodbe z izvajalci podpisali na štirih območjih: v Kočevju aprila letos ustanovljenemu podjetju M-Holc, v Brežicah Romanu Jancu s.p., v Celju Branku Mastnaku s.p. in v Ljubljani nekdanjemu koncesionarju, podjetju Gozd Ljubljana.
Za redno sečnjo pa v teh dneh poteka izbor ponudnikov, ki jih bo SiDG uvrstil v bazo in jih pozneje vabil k oddaji ponudb za posamezno naročilo (več o sistemu izbire v spodnjem okvirju). Do konca leta naj bi SiDG objavil razpise za posek 390 tisoč kubičnih metrov lesa, napoveduje Marenče. Prvega, za 53 tisoč kubičnih metrov, so že objavili, rok za prijavo pa je do konca avgusta.
Simbolične količine in zmeda med izvajalci
Poleg zamud pri razpisih se novi prvi mož državnega gozdarja Miha Marenče ukvarja še z organizacijskimi zapleti: julija so - po le štirih mesecih od ustanovitve podjetja - že selili sedež SiDG.
Razpisi prihajajo (pre)počasi, do zdaj razdeljene količine pa so simbolične, pravijo sogovorniki iz vrst zdaj že nekdanjih koncesionarjev, ki nočejo biti imenovani. "Zdaj so zunaj razpisi, a za precej majhne količine. Vsi ponujajo nizke cene, saj je kriterij pri izbiri izvajalca najnižja cena. Nihče pa ne ve, kolikšna ta je," pravi eden od njih.
Kot je že pred tedni za STA dejal predsednik sindikata Gozdnega gospodarstva Maribor Stanko Urnaut, so pričakovali, da bodo razpisi objavljeni že maja ali najpozneje junija, da bi se lahko delo nemoteno nadaljevalo, a se to ni zgodilo.
Večina meni, da bo za vzpostavitev "normalnega" stanja, torej rednega toka naročil v verigi, potrebnih nekaj mesecev. Precej bolj optimistični so na ministrstvu za kmetijstvo, ki ga vodi Dejan Židan. "Pričakujemo, da bo v nekaj dneh obseg sečnje v gozdovih enak kot pred spremembo sistem," so nam dejali prejšnji teden.
Tako izbirajo izvajalce
Izvajalce del v Slovenskih državnih gozdovih izbirajo po dvokrožnem sistemu. V prvem krogu je sklad kmetijskih zemljišč prejel več kot 500 ponudb podjetij za štiri področja dela:
- storitev sečnje in spravila,
- transport lesa,
- gojitveno in varstveno delo ter
- gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture.
Iz tega nabora zdaj za vsako področje izbirajo primerne ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje razpisa. Tem bodo nato v drugem krogu pošiljali povpraševanja za posamezna dela. Izbran bo najugodnejši ponudnik.
Za zavarovanje dobre izvedbe pogodbenih obveznosti morajo vsi izbrani izvajalci pred podpisom pogodbe vložiti bančno garancijo oziroma zavarovanje.
"S povečevanjem obsega dela v državnih gozdovih se zagotavlja najmanj enako število delovnih mest pri sečnji, spravilu in prevozih, kot jih je bilo do zdaj," na vprašanje, ali nam v gozdarstvu grozi socialna bomba, odgovarjajo na kmetijskem ministrstvu, ki ga vodi Dejan Židan (na sliki levo).
Po štirih mesecih selili sedež
Državno podjetje se okrogla dva tedna po začetku delovanja ukvarja še z organizacijskimi težavami. V začetku julija je tako marca ustanovljeno podjetje že selilo sedež družbe. Prvi vršilec dolžnosti direktorja SiDG Julijan Rupnik je v začetku leta najel prostore v stavbi kočevske podružnice NLB (za 92 kvadratnih metrov jim je banka računala okrog 280 evrov mesečno). Njegov naslednik Marenče je, kot pravi, ugotovil, da so prostori neprimerni, in se odločil za selitev.
"Za zagotovitev poslovanja v tako velikem obsegu, kot ga predvideva dejavnost SiDG, bi bil potreben ogromen finančni vložek, in sicer z vidika same prenove poslovnih prostorov, predvsem pa z vidika uskladitve informacijsko-
Julija se je tako SiDG preselili v prostore družbe Gozdarstvo Grča v Kočevju (poslovno stavbo Marof), kjer za 630 kvadratnih metrov površine plačujejo okrog 5.660 evrov z vsemi stroški, pojasnjujejo v podjetju.
Na naslovu, kjer zdaj sedi uprava družbe SiDG, domuje tudi kočevska enota kmetijsko-gozdarske zbornice:
Na podjetje SiDG, ki ima poleg Kočevja poslovne enote še v Ljubljani, Postojni in Mariboru, je bilo sicer z julijem premeščenih 38 nekdanjih zaposlenih Sklada kmetijskih zemljišč, od tega 25 gozdarjev in 13 uslužbencev podpornih služb.
Na prepihu vsaj 300 delovnih mest
S prenehanjem koncesionarskega sistema in prehodom na nov sistem upravljanja gozdov je na prepihu pristalo vsaj nekaj sto gozdarjev, po nekaterih ocenah je v strahu za službo celo okrog 1.500 gozdarjev.
Na zavodu za zaposlovanje pravijo, da so dobili obvestilo iz kočevskega Gozdarstva Grča o napovedanih 59 presežnih delavcih. V likvidaciji so podjetja Gozd Ljubljana, GG Brežice in GG Celje ter GG Maribor. Skupno so na čakanje poslali okrog 220 ljudi, njihova usoda pa bo odvisna od uspehov na razpisih SiDG. V Gozdnem gospodarstvu Postojna so 35 gozdarjev, za katere trenutno ni dela, poslali na dopust (skupno zaposlujejo okrog 280 ljudi).
Nekateri večji koncesionarji, ki so že prej izvajali tudi druge dejavnosti (na primer lesno predelavo), so delavce premestili na druga področja dela. V Gozdnem gospodarstvu Bled pravijo, da pri njih ne bo odpuščanj - koncesionarsko delo jim je že zdaj prinašalo manj kot desetino prihodkov, delavce pa so premestili v zasebne gozdove, nekaj se jih bo upokojilo.
V SGG Tolmin na naša vprašanja glede posledic prenehanja koncesije niso hoteli odgovarjati.
Židanovi: Delovnih mest bo vsaj toliko kot prej
Na ministrstvu socialne bombe ne pričakujejo. "S povečevanjem obsega dela v državnih gozdovih se zagotavlja najmanj enako število delovnih mest pri sečnji, spravilu in prevozih, kot jih je bilo do zdaj. Seveda bodo morala podjetja delo pridobiti skladno s sprejetimi pravili," pravijo.
8