Kdo sta nova šefa slabe banke

Imre Balogh je svojo kariero začel v rodni Madžarski. Strokovne izkušnje je po zaključenem študiju na Corvinus University of Economics v Budimpešti in pozneje specializaciji na Harvardu najprej pridobival v madžarski MKB banki, piše na spletni strani DUTB.

V tej banki je deloval v različnih vlogah, med njimi kot glavni finančni direktor, namestnik predsednika uprave za upravljanje tveganj, namestnik predsednika uprave za maloprodajo, glavni poslovni direktor in vodja poslovanja s komitenti.

Pod njegovim vodstvom se je banka razdolžila in v dveh letih izboljšala svoje poslovanje. Kariero je kot svetovalec nadzornemu svetu in kot član strateškega sveta nadaljeval na First Ukrainan International Bank v Kijevu. Od leta 2013 je predsednik izredne uprave Probanke.

Balogh ima veliko mednarodnih izkušenj, saj je delal tudi v Bolgariji, kjer je vodil MBK Unionbank in bil svetovalec v mednarodni organizaciji Cavendish Management Resources. Ta je vodilni ponudnik financiranja in menedžerske podpore malim in srednjim podjetjem.

Simoneti na čelo upravnega odbora Predsednik upravnega odbora slabe banke pa je postal Marko Simoneti. Simoneti je bil med letoma 2005 in 2009 predsednik uprave Ljubljanske borze, med letoma 2009 in 2012 pa predsednik nadzornega sveta NLB. Doktoriral je iz ekonomije na Univerzi Cornell v ZDA in je zaposlen kot izredni profesor za denar in finance na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Predava predmete s področij poslovnih financ, javnih financ in finančnih institucij na fakultetah doma in v tujini (Vienna University), piše na spletni strani DUTB. Njegove znanstveno-raziskovalne objave so s področij ekonomske tranzicije, privatizacije, korporativnega upravljanja in razvoja finančnega sektorja. Ima tudi 25 let strokovnih in menedžerskih izkušenj: bil je direktor Agencije RS za privatizacijo (1990- 1993) in direktor mednarodnega centra za ekonomsko tranzicijo CEEPN (1993-2004). Večkrat je bil svetovalec slovenske vlade in svetovalec za razvoj zasebnega sektorja Svetovne banke, Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) in programov EU v večini tranzicijskih držav vzhodne in srednje Evrope.