Ponedeljek, 10. 1. 2022, 16.30
2 leti, 10 mesecev
Po nedvomno težkem januarju in februarju vendarle spomladanska odrešitev?
"Svoja normalna življenja bomo dobili nazaj po dveh mesecih"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,87
52
Glavna danska epidemiologinja Tyra Grove Krause je med tistimi strokovnjaki, ki menijo, da nas po zelo zahtevnem januarju in februarju vendarle čaka mirn(ejš)a pomlad.
Tako je svojim sodržavljanom napovedala glavna epidemiologinja na danskem državnem imunološkem inštitutu. Kje vidi razloge za svoj optimizem?
Skoraj po vsej Evropi dnevno število na novo potrjenih okužb podira vse rekorde, trendu hitre rasti pa ni videti konca. Slovenija pri tem ni nobena izjema, tudi pri nas število sumov na covid-19 narašča prek meje, ko vseh ne bo mogoče potrditi ali ovreči v enem dnevu.
Na Hrvaškem so to mejo že pred dnevi prestopili – pri naših jugovzhodnih sosedih na prosti termin za PCR-test tako tisti z napotnico kot samoplačniki ponekod čakajo od tri do štiri dni, rezultatov pa jim ne morejo več vedno zagotoviti v 24 urah.
PCR-testi stežka dohajajo vse sume in okužbe
Ob pojavu bolezenskih simptomov ali kakršnega koli drugega suma na covid (tesen stik, prihod z epidemično še bolj ogroženega območja) sicer velja napotek, naj se vsak vede, kot da bi bil pozitiven, dokler ne prejme negativnega izvida, a je to težko nadzirati – številni se z okužbo sprijaznijo šele, ko prejmejo pozitiven rezultat PCR-testa.
Zato na Hrvaškem, pa tudi pri nas in še marsikje po Evropi, razmišljajo, da bi okužba veljala za potrjeno že pri pozitivnem hitrem testu in da tega ne bi več potrjevali tudi s (pozitivnimi) PCR-testi. Toda pri tem nastane zelo neprijetna zanka: četudi bi okužbe potrdili s hitrim testom in na podlagi tega odredili izolacijo za 10 dni, evropska pravila (še) ne dopuščajo izdaje evropskega digitalnega covid potrdila o prebolevnosti brez pozitivnega PCR-testa.
Trend hospitalizacije vedno z zamikom v primerjavi s trendom okužb
Ob naraščajočih številkah slišimo (matematične) napovedi, da bi še ta mesec ali v prvi polovici naslednjega meseca v Sloveniji lahko dosegli (do) deset tisoč novih okužb na dan – a hkrati vidimo, da število obolelih na intenzivnih oddelkih upada. Danes so jih našteli malo manj kot 160, kar je manj od tiste nesrečne meje 200, ko bi se nam zaradi preventivnih ukrepov življenje lahko še bolj obrnilo na glavo.
Ne smemo sicer pozabiti, da zaradi narave poteka bolezni covid-19 trend hospitalizacij sledi trendom novih okužb s približno 10–14 dnevi zamika, zato je za trdnejše sklepe treba še malo počakati, a vedno več kazalnikov vseeno nakazuje, da omikron kljub svoji zelo veliki kužnosti in prenosljivosti vendarle v bolnišnice spravi manjši delež obolelih.
Množice obolelih, četudi zunaj bolnišnic, bodo ohromele družbo
Čeprav se torej zdi, da bodo bolnišnice imele z omikronom malo manj dela kot z delto, bo ogromno obolelih v izolaciji in z njimi povezanih stikov v karanteni povzročilo veliko težav zunaj bolnišnic – pomanjkanje delovne sile, predvsem v kritični infrastrukturi.
A čeprav nas zaradi vsega zgoraj nedvomno čakata zahtevna januar in februar, bo takšna obsežna obolevnost na koncu prinesla tudi nekaj dobrega, je prepričana glavna danska epidemiologinja Tyra Grove Krause.
Upanje za konec pandemije (na Danskem) marca
V pogovoru za dansko televizijo TV 2 prejšnji teden je med drugim Krausejeva, ki je tudi podpredsednica danskega državnega instituta Statens Serum Institut (SSI), navedla njihovo novo študijo, ki je pokazala, da je tveganje za hospitalizacijo pri omikronu v primerjavi z različico delta približno polovično.
"To nam in našim zdravstvenim oblastem daje upanje, da bi se pandemija covid-19 na Danskem lahko končala v dveh mesecih," je napovedala. "Upam, da bo takrat bolezen začela upadati in da bomo dobili nazaj svoja normalna življenja."
"Na koncu bomo na boljšem kot prej"
Študija je sicer pokazala, da omikron ne bo izginil, in je tudi dokazala to, kar nenehno razkrivajo številke: pogostost prenosa okužbe bo ogromna. Toda ravno zato, ker bo zelo veliko število ljudi prebolelo bolezen brez večjih zapletov, bo po njenem mnenju ustvarjanje skupinske imunosti doseženo veliko hitreje.
"Ko bo tega konec, bomo na boljšem, kot smo bili prej," je poudarila svoj optimizem, a obenem posvarila, da bo za dokončni konec pandemije treba postoriti še marsikaj. "Najprej se moramo močno potruditi že januarja, ker bo težko obvladati vse izzive."
Dansko presenečenje
Omikron je v marsičem spremenil dojemanje pandemije covid-19. Ravno Danska je svojevrstno presenečenje, kajti država, ki je (bila) prvak v precepljenosti v svetovnem merilu, se je zadnje dni lanskega leta zavihtela na svetovni vrh povsem drugačne lestvice – razmerja dnevno potrjenih novih okužb.
Medtem ko čakamo cepiva, prilagojena omikronu, stroka zagovarja, da tudi zdajšnja cepiva, ki so sicer narejena na osnovi prejšnjih sevov, pomagajo – čeprav ne več toliko proti pojavu bolezni, pa do neke mere vsaj pri preprečevanju hujšega poteka.
Ali bo hitrejše prilagojeno cepivo ali omikron?
A ker ima razvoj cepiv svoje predvsem varnostne zahteve, cepiva, prilagojenega omikronu, ne moremo pričakovati pred koncem kliničnih preizkusov, kar zahteva vsaj nekaj mesecev.
Morda bo omikron s svojo kužnostjo, ki resda ohromi množice, a obenem ravno s to bliskovito prenosljivostjo krepi skupinsko imunost, hitrejši in bo v nekem od ekstremnih (in ne še najbolj verjetnih) scenarijev morda celo izpodrinil potrebo po takratnem cepljenju – a tega še ne moremo vedeti.
Nove različice so še vedno lahko izziv
Glavna danska epidemiologinja meni, da "nas nove različice še vedno lahko postavijo pred izzive, a bo s cepivi, upam, res upam, sars-cov-2 postal le še eden od virusov, s katerimi lahko živimo normalno".
In an interview with Danish TV2 I have expressed cautious optimism about the situation when we have overcome the Omicron wave. New variants may challenge us, but with vaccines hopefully SARS-CoV-2 will turn into just another airway virus we can live normally with.
— Tyra Grove Krause (@TyraGroveKrause) January 5, 2022
Zdaj si, kot je posvarila tudi Krausejeva, predvsem moramo po najboljših močeh in na vsakem koraku prizadevati za to, da preživimo nedvomno težka dva meseca s pričakovanim vrhuncem konec januarja.
"Nekaj časa bo še treba stisniti zobe"
Skoraj enake besede je uporabil belgijski virolog Steven van Gucht v pogovoru za časnik De Standaard. "Januar in februar bosta zelo neprijetna meseca, treba bo stisniti zobe še nekaj časa. Toda za marec napovedujem izboljšave."
"Nekaj časa bo še treba stisniti zobe", svari belgijski virolog.Steven van Gucht.
Van Gucht ostaja previden pri oceni nevarnosti omikrona. "Še vedno je veliko ugibanj in širokih parametrov, zato se lahko biostatistični modeli še vedno obrnejo v vse smeri. Počakati moramo zanesljivejše podatke. Res je verjetno, da je verjetnost hospitalizacije pri omikronu polovična, a če bo okuženih dvakrat več, bomo pač na istem."
52