Sreda, 12. 5. 2021, 15.49
2 leti, 11 mesecev
Kako hrbtenici slovenskega gospodarstva olajšati okrevanje
Slovenska majhna in srednja podjetja postopoma le z več (postkoronskega) optimizma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,17
1
Majhna in srednje velika podjetja so hrbtenica slovenskega gospodarstva.
Okrevanje slovenskega gospodarstva po pandemiji bolezni covid-19 bo močno odvisno od uspešnosti okrevanja majhnih in srednje velikih podjetij, saj ta pomenijo zelo velik delež med vsemi slovenskimi podjetji. Kako jim je na tej poti mogoče pomagati?
Koronakriza je zakorakala v svoje drugo leto, a so razmere danes vendarle obetavnejše kot pred enim letom. Lani smo imeli ukrepe in predvsem negotovost, danes so ukrepi sicer še vedno prisotni, a v manjšem obsegu, imamo pa veliko razlogov za upanje, da smo zdaj vendarle na poti do učinkovitega obvladovanja epidemije (iluzorno je pričakovati, da bomo virus kar izkoreninili).
Slovensko gospodarstvo sloni na majhnih in srednjih podjetjih
Toda škoda, ki sta jo povzročili pandemija in z njo povezana preventivna ustavitev gospodarstva in drugih oblik življenja, ostaja in je ogromna. Nekatere panoge, na primer gostinstvo in turizem, sta prizadeti še veliko bolj kot druge, bolečine pa najbolj čutijo podjetniki ter majhna in srednja podjetja, ki v primerjavi z (uspešnimi) velikimi podjetji niso imela rezerv, ki bi jim pomagale prebroditi zahtevno pandemično obdobje.
Majhna in srednje velika podjetja pomenijo pri nas 99,8 odstotka vseh podjetij, dajejo kruh 70 odstotkom vseh zaposlenih v Sloveniji in ustvarjajo 65 odstotkov prihodkov vseh slovenskih podjetij, kažejo uradni podatki. Številke so dovolj zgovorne: majhna in srednja podjetja so hrbtenica in osrednje živčevje slovenskega gospodarstva, zato je gospodarska vrnitev v staro normalno močno odvisna od uspeha njihovega okrevanja.
Epidemija nas je potopila v obdobje zadnje velike krize
Pandemija nas je z gospodarskega vidika vrnila v krizno obdobje med letoma 2008 in 2009, menijo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Svet in njegovo gospodarstvo sta ob epidemiji in zaradi nje utonila. Podatki kažejo, da je gospodarska aktivnost v lanskem letu globoko upadla in zdajšnje stanje močno spominja na obdobje med letoma 2008 in 2009, ko je svet zajela najhujša finančno-gospodarska kriza od tridesetih let prejšnjega stoletja.
Pandemija nas je z gospodarskega vidika vrnila v krizno obdobje med letoma 2008 in 2009, ocenjujejo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
Že podatki o izbrisanih samostojnih podjetnikih nakazujejo na rušilne učinke pandemije. Med marcem in junijem 2020, torej v prvem četrtletju pandemije, so izbrisali 5.422 samostojnih podjetnikov, dobrih tisoč več kot v enakem obdobju zadnjega predkoronskega leta 2019. Še večji prepad je v marcu in aprilu, prvih dveh mesecih epidemije v Sloveniji: po podatkih digitalnega poslovnega asistenta Bizi.si je marca lani svojo dejavnost zaprlo kar 2.092 samostojnih podjetnikov, skoraj še enkrat toliko kot leto pred tem, aprila 2020 pa je prenehalo poslovati 1.513 samostojnih podjetnikov (aprila 2019 nekaj več kot 900).
Državna pomoč zelo dobrodošla, a ne vedno zadostna
Malim in srednje velikim slovenskim podjetjem je država prek pristojnega ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter s specializiranimi finančnimi ustanovami, kot sta Slovenski podjetniški sklad in SID banka, priskočila na pomoč z različnimi oblikami spodbud, od zagonskega kapitala do mikroposojil in drugih posebnih spodbud.
Na voljo so jim tudi vavčerji za preprostejši dostop do sofinanciranja posameznih storitev za krepitev konkurenčnosti in kompetenc. Vavčerje lahko podjetja pridobijo brez čezmernih postopkov odobritve, javni pozivi zanje pa so odprti do leta 2023 oziroma do porabe sredstev.
Že podatki o izbrisanih samostojnih podjetnikih nakazujejo na rušilne učinke pandemije.
Nekatera majhna in srednja podjetja bodo izkoristila ukrepe iz protikoronskih svežnjev; najnovejši, osmi tako prinaša 320 milijonov evrov subvencij za zvišanje minimalne plače. Iz prejšnjih svežnjev so še vedno v veljavi povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo do kriznega dodatka za zaposlene z nižjimi dohodki.
Podjetja in majhna podjetja najprej začutijo pretrese
Pomoč je predvsem za majhna podjetja dobrodošla tudi iz drugih virov, saj so ravno majhna podjetja, ki zaradi svoje ekonomije obsega praviloma nimajo velikih rezerv, najbolj občutljiva na krizo. Poleg tega pa so majhna podjetja praviloma bolj vpeta v lokalno okolje in zato tudi najprej in najmočneje zaznajo motnje pri povpraševanju ali spremembe razpoloženja in zmožnosti potrošnikov.
Tako je epidemija čez noč majhna podjetja, ki so pred tem redno odplačevala vse svoje finančne obveznosti, vključno s posojili, postavila pred velik izziv: kako ohraniti svojo finančno disciplino, če so v nekaterih primerih prihodki zaradi epidemije upadli tudi za 90 odstotkov.
Za nujno hitre prilagoditve prehitro zmanjka denar
Prekmurska slaščičarka Marina Marič se je epidemiji prilagodila z nakupom tako imenovanega "food trucka", s katerim svoje značilne sladice prodaja čim bližje uporabnikom po več krajih Slovenije.
Banke so se odzvale s spremembami posojilnih odnosov predvsem tako, da so v individualnih obravnavah omogočile moratorije na odplačevanje obrokov, a to ni vedno zadoščalo. Spremembe poslovanja zaradi epidemije, kjer so običajne stike s strankami v številnih primerih skoraj čez noč nadomestile dostave in digitalno poslovanje, so narekovale hitre in neredko tudi drage prilagoditve – od digitalizacije poslovanja (spletne trgovine, sodobni plačilni mehanizmi …) do približevanja strankam.
Tako se je na primer mlada prekmurska slaščičarka Marina Marič, ki se je leto pred začetkom epidemije poslovila od uspešne družinske gostilne in s svojimi sladolednimi rolicami podala na samostojno podjetniško pot, med epidemijo odločila za nakup tovornjačka za ulično hrano (food truck) z namenom večanja svoje prepoznavnosti in predvsem približevanja strankam, ki so se ob epidemičnih ukrepih omejile na svoje domove.
Povečano zanimanje za takšna vozila in posledična rast njihovih cen ji zagotovo nista pomagala, svež začetek pa tudi ni zagotavljal dovolj plačilne zgodovine, ki bi omogočala obravnavo po predkoronskih merilih.
Dobre (lokalne) zgodbe si zaslužijo vidnost
Banke, ki se prav tako zaradi epidemije spopadajo z velikim prilivom prihrankov fizičnih oseb (številne možnosti za porabo denarja so bile onemogočene), so se morale tudi same bolj potruditi, kako plasirati ta denar, ki za varčevalce vedno pogosteje pomeni negativni obrestni donos.
Banke so se za to potrudile vsaka na svoj način, največja slovenska banka Nova Ljubljanska banka pa je skupaj s partnerji oblikovala še eno izvirno obliko pomoči – program #OkvirPomoči. Na razpisu, ki se sicer končuje 13. maja, lahko sodelujejo lokalni podjetniki in podjetnice, kmetovalke in kmetovalci ter mikro in mala podjetja, ne glede na panogo, v kateri delujejo.
Če bodo izbrani, bodo pridobili pomoč oglasnega prostora v okvirjih po vsej Sloveniji in tako dobili medijsko izpostavljenost, ki si je sami najverjetneje ne bi mogli privoščiti, slovenska javnost pa pridobila vpogled v zgodbe, izdelke in storitve prizadevnih ljudi med nami.
Gospodarsko ozračje (končno) navzgor
Optimizem, ki smo ga tako pogrešali, a se vendarle krepi, se je pretočil tudi v uradne statistike. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so se aprila dvignili (skoraj vsi) kazalniki gospodarskega ozračja v primerjavi z aprilom lani. Pot ne bo lahka, a z dovolj vztrajnosti in prizadevnosti zdaj lahko utemeljeno verjamemo, da jo bomo lahko uspešno prehodili.
1