Petek, 4. 3. 2022, 10.51
2 leti, 2 meseca
Ruski napad na "supernuklearko": nas mora skrbeti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,14
6
Mednarodna agencija IAEA je ruske oblasti in oborožene sile ta teden pozvala, naj ustavijo konje in prenehajo z obstreljevanjem v bližini jedrske elektrarne Zaporožje (na fotografiji). Sinoči se je zgodilo prav to, kar jih je skrbelo: vojna vihra je poškodovala elektrarno. Stanje na srečo ni kritično.
Ob jutranji novici, da je vojskovanje ponoči povzročilo požar v kompleksu Zaporožja, največje jedrske elektrarne v Ukrajini in Evropi, se je na Twitterju oglasil Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan in eden največjih strokovnjakov za varnost jedrskih objektov v Sloveniji. Poudaril je, da je verjetnost poškodovanja katerega od šestih jedrskih reaktorjev elektrarne zelo nizka.
Cizelj je v današnji seriji zapisov na Twitterju izpostavil, da je za težje poškodbe jedrskih reaktorjev in morebitni izpust radioaktivnih snovi v okolico potreben nameren, usmerjen in intenziven vojaški napad. Predstavniki Mednarodne agencije za jedrsko varnost (IAEA) so na tiskovni konferenci v sredo izrazili mnenje, da Rusija česa takega zagotovo ne bi storila, saj bi to ogrozilo tudi njih.
Ukrajinske oblasti so sporočile, da so ruske oborožene sile prevzele nadzor nad jedrsko elektrarno Zaporožje, ki pa jo še naprej upravlja ukrajinsko osebje. Po mnenju Leona Cizlja (na fotografiji) to vsaj za zdaj pomeni, da novih poškodb elektrarne ne bo.
Nenameren napad, med katerim izstrelki zgrešijo svoje cilje in zadenejo poslopja elektrarne, kar se je zelo verjetno zgodilo tudi med sinočnjimi boji na območju kompleksa Zaporožja, pa elektrarno sicer lahko poškodujejo, reaktorja pa zelo verjetno ne bodo, je prepričan Cizelj.
Po besedah vodje odseka za reaktorsko tehniko na IJS so jedrski reaktorji nameščeni v tako imenovanih bunkerjih, kar pomeni, da so večkrat obdani z več kot meter debelimi sloji armiranega betona.
Vse kaže, da je jedrska elektrarna #Zaporizhzhya v nočnem napadu utrpela manjše poškodbe. Še vedno je v rokah Ukrajine, ena izmed 6 enot deluje, sevanje v okolici ni povečano.
— Leon Cizelj (@Cizelj) March 4, 2022
Razmere spremljam in se bom še oglasil
Sledi kratka nit o jedrskih elektrarnah med vojaškim napadom https://t.co/wZmd9ufbLI
Takšna zgradba, pravi Cizelj, lahko preživi tudi strmoglavljenje letala na njeno streho in potrese. Poglavitno poslanstvo bunkerjev je sicer zaščita stalnega osebja jedrske elektrarne pred radioaktivnim sevanjem med obratovanjem reaktorjev.
Cizelj je dodal, da so jedrski reaktorji, ki poganjajo elektrarno v Zaporožju, povsem drugačni in pa predvsem bistveno bolj robustni od tistega, ki je leta 1986 eksplodiral v Černobilu. Dodal je, da gre za reaktor tipa VVER-1000 (černobilski reaktorji so bili starejšega tipa RBMK) ruske izdelave.
"Rusi so bili pred vojno tudi daleč največji izvozniki jedrskih elektrarn. Njihov vojaški napad na jedrsko elektrarno je zato mogoče primerjati tudi s prodajalcem avtomobila, ki vam avto najprej proda, nato pa vam po nekaj tednih pride na vaše dvorišče prerezat gume," je bil na Twitterju kritičen Cizelj.
"Jedrski reaktor ne more postati jedrska bomba"
Cizelj je še opozoril, da jedrski reaktor v nobenem primeru ne more postati jedrska bomba. Pri poškodbah jedrskega reaktorja je največja nevarnost izpust radioaktivnih snovi, medtem ko jedrske bombe ubijajo predvsem z vročino in udarnim valom. "Radioaktivno sevanje je pomemben stranski učinek, a v primerjavi s sproščeno toploto in udarnim valom predstavlja zelo majhno tveganje," je na Twitterju še zapisal strokovnjak.
6