Srdjan Cvjetović

Torek,
30. 8. 2016,
15.17

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,13

1

Natisni članek

Evropska komisija Apple Irska Bruselj davki Evropska unija

Torek, 30. 8. 2016, 15.17

6 let, 7 mesecev

Bruselj Applu izstavil zajeten davčni poračun

Irske davčne ugodnosti Applu so nedovoljena državna pomoč

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,13

1

Foto: Reuters

Tako je sklenila Evropska komisija, ki je Irski naročila izterjati 13 milijard evrov neupravičeno prejetih davčnih ugodnosti in pripadajoče obresti.

Evropska komisija je ugotovila, da je Irska Applu v obdobju od leta 1991 do vključno leta 2014 z dvema davčnima sklepoma, drugi je bil leta 2007, omogočila plačilo znatno nižjih davkov v primerjavi z drugim podjetji, kar krši pravila Evropske unije o državni pomoči. Leta 2015 je Apple spremenil svojo strukturo in zato omenjena sklepa zanj nista več veljala.

"Skregano z ekonomsko realnostjo"

Tako se je s sklepom, da način določanja obdavčljivega dela dobička ni ustrezal ekonomski realnosti, vsaj za zdaj, končala dobri dve leti trajajoča bruseljska poglobljena preiskava državne pomoči. Ugotovili so namreč, da je sta irski delniški družbi skupine Apple, natančneje Apple Sales International in Apple Operations Europe, skoraj celoten dobiček iz prodaje v Evropi računovodsko dodelili najprej sebi, nato pa "glavni pisarni ", ki je po presoji Komisije obstajala le na papirju in na trgu ni mogla ustvariti takšnih dobičkov.

"Glavna pisarna" namreč ni imela svojih poslovnih prostorov in svojih zaposlenih in ni pripadala nobeni državi. Po takrat veljavnem irskem davčnem zakonu, ki so ga medtem razveljavili, dohodek "glavne pisarne" ni štel kot davčna osnova za nobeno davčno jurisdikcijo, irsko podjetje je plačalo davek le na tisti drobcen delček, ki ga niso pripisali "glavni pisarni".

Apple Operations International je eno od dveh Applovih irskih podjetij. Apple je vse prihodke od evropske prodaje najprej knjižil na Irsko, potem pa praktično vse še na imaginarno "glavno pisarno". | Foto: Apple Operations International je eno od dveh Applovih irskih podjetij. Apple je vse prihodke od evropske prodaje najprej knjižil na Irsko, potem pa praktično vse še na imaginarno "glavno pisarno".

Obdavčene so bile le drobtine

Po podatkih preiskovalnega odbora ameriškega Senata je leta 2011 Apple Sales International ustvaril 16 milijard evrov dobička, a so samo 50 milijonov pripisali irskemu podjetju in na to plačali ustrezen davek. Preostali levji delež 15,95 milijarde evrov je ostal neobdavčen v "glavni pisarni".

Irska je z dopuščanjem takšnih knjižb Applu omogočila plačevanje smešno nizkih stopenj davka od dohodkov pravnih oseb: Komisija je za leto 2003 ugotovila, da je ta znašala komaj en odstotek, leta 2014 pa celo dvestokrat manj, je med drugim pojasnila evropska komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager.

Tri leta poglobljene preiskave Appla

Davčne ugodnosti tehnoloških in drugih multinacionalk v nekaterih državah Evropske unije so že tri leta vroča tema preiskovalcev Evropske komisije. Oktobra lani je tako Bruselj ugotovil, da sta Luksemburg in Nizozemska neupravičeno odobrila selektivne davčne ugodnosti podjetjema Fiat oziroma Starbucks v višini okrog 30 milijonov evrov, januarja letos pa so nedovoljene selektivne davčne ugodnosti ugotovili v Belgiji za vsaj 35 multinacionalk.

Pod bruseljskim drobnogledom sta še dve poglobljeni preiskavi, obe v Luksemburgu, in sicer proti podjetjema Amazon in McDonald's.

Applovo kreativno računovodstvo na irski način: kako je Apple plačal davek le na drobtinice evropskega dobička | Foto: Evropska komsija Applovo kreativno računovodstvo na irski način: kako je Apple plačal davek le na drobtinice evropskega dobička Foto: Evropska komsija

Davčne posebnosti naj ne bi bile vstopnica za kreativno računovodstvo

Znesek, ki zdaj po bruseljskem sklepu Apple dolguje Irski, se lahko zmanjša le v primeru, da kakšna druga članica Evropske unije v skladu s svojo nacionalno zakonodajo deloma obdavči omenjene Applove dobičke v tem obdobju, so še pojasnili na Evropski komisiji. Ta znesek ni kazen temveč le izenačitev razmer na trgu z drugimi podjetji.

Evropska komisija sicer ne ugovarja zakonitosti omenjenih dveh irskih davčnih sklepov in ne nasprotuje irski davčni zakonodaji, ne dopušča pa, da bi tako neka podjetja imela ugodnejšo davčno obravnavo kot druga. So zelo proti kreativnemu računovodstvu, ki ne odraža ekonomske realnosti, so med drugim poudarili pri objavi sklepa.

Pričakovati je tudi irsko pritožbo

Na sklep Evropske komisije se bosta po vsej verjetnosti pritožila tako Apple kot Irska, a najglasnejše in veliko širše kritike na tovrstno delovanje Evropske komisije se slišijo iz ZDA. Tamkajšnje finančno ministrstvo opozarja na, kot pravijo, nevarnost, da bi Evropska komisija postala nadnacionalna davčna oblast, ki ima moč spreminjanja veljavne davčne zakonodaje v državah članicah. Opozarjajo, da po njihovi oceni uporablja Bruselj drugačna merila, kadar gre za ameriška podjetja.

Apple se bo gotovo pritožil na sklep Evropske komisije, čeprav ta znesek zanj glede na njegove gotovinske rezerve gotovo ne bo usoden. V ozadju ostaja širše vprašanje: ali so močnejše vlade ali velike korporacije? | Foto: Apple se bo gotovo pritožil na sklep Evropske komisije, čeprav ta znesek zanj glede na njegove gotovinske rezerve gotovo ne bo usoden. V ozadju ostaja širše vprašanje: ali so močnejše vlade ali velike korporacije?

Videti je, da se bolj kot sam Apple jezijo ameriški dacarji

Ameriški finančniki, ki so zaskrbljeni, da bo Apple zaradi sklepa morda plačal manj davka v ZDA, menijo, da si Evropa ne zasluži tega davčnega denarja, ker po njihovem mnenju "največ trdnega dela pri ustvarjanju iPhonov in drugih Applovih izdelkov, ustvarijo v ZDA in ne v Evropi".

Applu zaradi tega davčnega proračuna, ki ga gotovo niso veseli, najbrž ne bo posivela niti ena las: njegove gotovinske rezerve ocenjujejo na več kot 180 milijard evrov!

Kdo se pravzaprav bori s kom?

V ozadju tega dogajanja so velika temeljna vprašanja. Verjetno največje, bolj kot to, komu pripada davek od dobička, je – kdo je vladar držav in sveta, kdo ima večko moč? Vlade držav, vlade državnih skupnosti ali velike (ameriške) korporacije? Koliko so oblasti pripravljene požreti in popustiti velikim korporacijam zaradi obljub o delovnih mestih in gospodarski rasti?

Boj in iskanje odgovora se nadaljujeta, a evropska komisarska Vestager iz Danske že napoveduje, da bo svojo pozornost preusmerila na Google.