Ponedeljek, 23. 10. 2023, 22.16
6 mesecev, 1 teden
Bo to kmalu najbolj iskana snov na svetu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,65
Germanij (na fotografiji) predstavlja majcen delček svetovnega trgovanja s surovinami, pa vendar bi brez njega danes obstale industrije, v katerih se letno obrne več sto milijard evrov.
Svetovna trgovinska vojna med Zahodom in njegovimi zavezniki z Vzhoda ter Kitajsko se zaostruje. Potem ko so prvi močno omejili izvoz polprevodniških tehnologij na Kitajsko - tehnologij za proizvodnjo najnaprednejših mikročipov -, jim Kitajska milo za drago vrača z močno omejitvijo oziroma celo popolnim embargom na izvoz najmanj treh kritično pomembnih industrijskih surovin. Gre za potezo, za katero Zahod trenutno tako rekoč nima ne prave rešitve ne pravega odgovora.
Potem ko je več držav, med drugim ZDA, Nizozemska in Japonska, v zadnjem obdobju sprejelo ukrepe glede izvoza polprevodniških tehnologij na Kitajsko - uradno zaradi zaskrbljenosti, da bi jih Kitajska lahko uporabila v orožarski industriji oziroma v vojaške namene, neuradno najverjetneje tudi zato, da bi omejili rast kitajskega gospodarstva -, so v Pekingu v začetku julija letos sprejeli povračilni ukrep.
Ameriški polprevodniški gigant Nvidia na Kitajsko od prejšnjega tedna ne sme več prodajati nekaterih svojih najnaprednejših umetnointeligenčnih čipov.
S 1. avgustom je na Kitajskem začela veljati omejitev izvoza galija in germanija, redkih kovin, ki v sodobni industriji veljata za kritično pomembna materiala. Gre za kovini, ki se uporabljata v proizvodnji zmogljivih mikročipov in optičnih vlaken, industriji obnovljivih virov energije ter orožarski industriji.
Svetovna trgovina z galijem in germanijem je vredna le nekaj sto milijonov evrov letno, a brez njiju tako rekoč ne morejo obstajati gospodarske panoge, v katerih se letno obrne več sto milijard evrov.
Glavna težava za industrijo Zahoda, kjer kovini igrata ključni vlogi v proizvodni verigi, je kitajska dolgoletna prevlada na področju proizvodnje tako galija kot germanija. Tržni delež Kitajske v proizvodnji galija je po nekaterih ocenah od 80- pa kar do 95-odstoten. Kitajska po podatkih Evropske zveze za kritične surovine (CRMA) proizvede tudi okrog 60 odstotkov vsega germanija na svetu.
Čisti galij ima tako nizko tališče, da v dlani pogosto preide v tekoče agregatno stanje.
Galij in germanij se v naravi ne pojavljata v čisti obliki, temveč sta stranski produkt rudarjenja pogostejših vrst kovin, kot so aluminij, baker, cink. Galij najdemo predvsem v boksitu (aluminijeva ruda) in različnih cinkovih rudah, germanij pa prav tako najpogosteje v cinkovih rudah, predvsem v sfaleritu.
Galij je v čisti obliki mehka krhka srebrnkasta kovina z razmeroma nizkim tališčem (dobrih 29 stopinj Celzija), germanij pa prav tako zelo krhka kristaloidna kovina z zelo izrazitim kovinskim sijajem.
Od več ton do niti grama
Zadnji carinski podatki o mednarodnem prometu z redkimi kovinami so jasni, poroča Reuters. Kitajska je z omejitvijo izvoza galija in germanija mislila resno.
Količina izvoženega kitajskega galija v avgustu in septembru 2023 je tako znašala nič kilogramov, septembra lani pa skoraj šest ton. Količina izvoženega germanija oziroma produktov, kot je kovani germanij, je avgusta znašala nič kilogramov, septembra pa kilogram. Do septembra letos je Kitajska v tujino sicer izvozila več kot 36 ton germanija.
Cena kilograma germanija je od začetka leta 2023 do danes narasla že za več kot 20 odstotkov, cena kilograma galija pa za 13 odstotkov.
Seznamu se je prejšnji teden pridružil še eden
Galij in germanij nista edina kritično pomembna materiala, ki ju želi Kitajska zadržati zase in hkrati zadati povračilni udarec Zahodu za njegove sankcije. Seznamu se je prejšnji teden pridružil še grafit, izjemno pomembna komponenta v proizvodnji baterij za električna vozila.
Uradni Peking, natančneje kitajsko ministrstvo za trgovino, je v petek namreč oznanil, da bo Kitajska močno omejila izvoz grafita, ukrep pa naj bi bil povezan z nacionalno varnostjo.
Najbrž sicer ni bilo naključje, da se je Kitajska za omejitev izvoza grafita odločila le nekaj dni po tem, ko so Združene države Amerike dodatno skrčile nabor polprevodnikov, ki jih lahko ameriška podjetja prodajajo na Kitajsko. Ukrep je med drugim vključeval najnaprednejše umetnointeligenčne čipe podjetja Nvidia.
Prihodnje leto bo Kitajcem tehnologijo za proizvodnjo polprevodnikov v sklopu ameriških trgovinskih sankcij nehal prodajati tudi ASML. Gre sicer za nizozemsko podjetje, ki pa bo sankcije moralo upoštevati zato, ker v proizvodnem procesu uporablja tudi ameriške komponente. ASML zaradi tega pričakuje občuten upad dohodkov, tudi za do 15 odstotkov.
Alternative kitajskim surovinam obstajajo, vendar je večina daleč od popolnih
Marina Zhang, profesorica na univerzi za tehnologijo v avstralskem Sydneyju, je julija letos po oznanilu Kitajske, da bo omejila izvoz določenih redkih kovin, na spletni strani inštituta za avstralsko-kitajske odnose zapisala, da Zahod lahko razvije od Kitajske neodvisno proizvodno ter dobavno verigo za galij in germanij, a opozorila, da bi naložba v takšen projekt najverjetneje stala vsaj 20 milijard ameriških dolarjev in da ga je nemogoče izpeljati čez noč, temveč bo trajalo kar nekaj časa, preden bo uspešno deloval.
Opozorila je tudi na možnost, da zaradi zaostrovanja trgovinske vojne med Kitajsko in Zahodom druge možnosti kot zagon lastne proizvodnje Zahod sploh ne bo imel, če bo želel zagotoviti preživetje sodobnih industrij, ki se močno zanašajo na galij in germanij iz Kitajske.
Med največje svetovne proizvajalke germanija ob dominantni Kitajski spadajo še Kanada, Japonska, Rusija in ZDA. Galij so zaradi kitajske prevlade marsikje prenehali proizvajati. Nemčija je leta 2021 medtem sprejela odločitev o ponovnem zagonu proizvodnje, razlog za to pa je bilo naraščanje cene galija na svetovnem trgu.
V nekaterih industrijah, na primer v proizvodnji polprevodnikov, lahko galij nadomestijo drugi materiali, na primer silicij ali indij, ne pa v vseh. Ena od možnosti je tudi recikliranje, na primer ponovna uporaba galija iz starih neuporabnih elektronskih naprav ali germanija iz odslužene vojaške opreme.
