V zaporih po svetu med 150 in 200 slovenskih državljanov

Ker sta se v kratkem času zgodili dve odmevni aretaciji Slovencev v Avstriji – zakonca Karner sta osumljena nedovoljene spletne prodaje dopinških preparatov, 44-letni Slovenec pa naj bi avstrijskim poslovnežem prodajal kakovostna vina po visokih cenah, pri čemer vin strankam ni nikoli dobavil –, smo se malo pozanimali, koliko je pravzaprav slovenskih zapornikov v tujini, kakšno pomoč jim lahko nudijo diplomatska predstavništva in kakšne so njihove možnosti, da kazen odslužijo v matični državi. Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) so nam povedali, da se število slovenskih državljanov, ki prestajajo zaporno kazen v tujini, že nekaj let giblje med 150 in 200, od tega jih je približno dve tretjini zaprtih v državah članicah EU. Ob tem poudarjajo, da vedo le za tiste zapornike, ki so vztrajali pri svoji pravici, katere osnova je 36. člen Dunajske konvencije o konzularnih odnosih, da se o njihovem priprtju obvesti pristojno slovensko diplomatsko konzularno predstavništvo. "Nekateri obvestijo pristojne organe svoje države o svojem priporu takoj, nekateri se za to odločijo šele po določenem času v zaporu, nekateri pa tega sploh ne želijo in tako naša država ni obveščena o tem, da jim je v tujini odvzeta prostost," so nam še pojasnili na MZZ. Diplomatska predstavništva imajo v zvezi z zaporniki zlasti posredniško vlogo Dunajska konvencija o konzularnih odnosih določa tudi načine pomoči, ki jih država lahko nudi svojim državljanom, zaprtim zunaj svojih meja, prav tako pa morajo diplomati upoštevati še zakonodajo države, v kateri se pomoč izvaja, in lastno nacionalno zakonodajo. Tako lahko slovenska diplomatska predstavništva v tujini poskrbijo zlasti za posredniško vlogo med zunanjim svetom in zaprtimi državljani, in sicer tako da jim na primer posredujejo seznam odvetnikov, razložijo, s kakšnimi pravnimi postopki se bodo soočili, posredujejo pošto sorodnikov oziroma prijateljev in podobno. Prav tako naj bi z občasnimi obiski skrbeli za to, da slovenskih državljanov za zaprtimi vrati ne bi diskriminatorno obravnavali. Slovenski zaporniki na tujem lahko zaprosijo za prenos izvršitve kazni v matično državo Slovenski državljani, ki so bili med bivanjem v tujini pravnomočno obsojeni na zaporno kazen, pa lahko zaprosijo za prenos izvršitve kazni v matično državo, kar pomeni, da bi prestajanje kazni nadaljevali v slovenskih zavodih za prestajanje kazni. "Od okoliščin posameznega primera pa je odvisno, ali je prenos izvršitve kazni sploh mogoč. Temeljne predpostavke oziroma okoliščine, ki vplivajo na izvedbo postopka prenosa izvršitve kazni, so namreč odvisne od pravne podlage v konkretnem postopku, načeloma pa so naslednje: obstoj pravne podlage za izvedbo postopka, to je mednarodni instrument ali načelo recipročnosti, obstoj identitete norme, višina izrečene kazni, vrsta kazni odvzema prostosti, zastaranje, postopek v državi izvršitve in tako dalje," so nam pojasnili na ministrstvu za pravosodje, ki je pristojno za postopek prenosa prestajanja kazni.

Postopek prenosa lahko traja od nekaj mesecev do več let

Ob tem na omenjenem ministrstvu poudarjajo, da je časovna dimenzija prenosa odvisna od okoliščin konkretnega primera. "Trajanje se zelo razlikuje glede na državi, med katerima postopek poteka, kakor tudi glede na druge okoliščine v vsakem konkretnem primeru. Po izkušnjah ministrstva lahko postopek traja najmanj štiri do šest mesecev, lahko pa tudi več let." Leta 2010 je za transfer zaprosilo 17 slovenskih državljanov, in sicer iz zaporov iz Avstrije, BiH, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, Peruja in Turčije, lani pa 11 oseb, in sicer so se v domače loge želeli vrniti iz Avstrije, BiH, Hrvaške, Italije, Romunije, Srbije, Venezuele in Španije. V slovenskih zaporih je 162 tujcev

V slovenskih zavodih za prestajanje kazni je bilo po informacijah ministrstva za pravosodje v začetku decembra lani 162 tujcev iz 29 držav, in sicer največ iz BiH (42), Srbije (30), Hrvaške (19), Bolgarije (12), Makedonije in Romunije (8) in Italije (6).