2. dan: Nova šestdeseterica tekaških kilometrov

Tišina odmeva v ušesih

Prebujanje v rahlo snežno jutro pri minus petnajstih stopinjah, kolikor se jih je razbohotilo v Oijusluomu, kjer nas je pričakala sveže potegnjena trasa za klasično tehniko. Svež vdih in smuči so zdrsele po 30-kilometrskih ostankih nekdanje železniške proge. Ta je ubrala širok pas skozi prostrane gozdove raznolikih iglavcev in vitkih brez, ki so bili ob neskončnih ravninah edina naša družba na poti. Tišino, ki zaradi svoje intenzivnosti že skoraj odmeva v ušesih, je vznemirjalo le drsenje smuči in zapikanje palic.

Lososova juha v eskimskem šotoru

Številne postojanke ob poti so krajšale kilometre in nam vlivale novo energijo. Tako kot v preostali organizacije teka Od meje do meje tudi na postojankah vsak dan znova srečamo dobrodušne prostovoljce, ki nam v roke stisnejo skodelico ali dve vroče pijače, ponudijo kisle kumarice, rozine, pomaranče ali čokolado za obnovitev moči, zraven pa še spodbudno namignejo, da te do savne čaka "le" še 30 ali morda samo še 15 kilometrov. Njihova toplina tali finski mraz, k čemur je danes pripomogla še božanska lososova juha na 30. kilometru, ki smo jo posrebali v pravem eskimskem šotoru ob vroče tlečem ognjišču v sredini za pogrevanje premraženih prstov.

Kilometri tečejo hitreje ali počasneje

Druga polovica današnje etape je že bolj vzvalovila skozi zasnežena prostranstva, ob katerih se lahko vprašaš, kje se skrivajo legendarna tisočera jezera. Trenutno spijo zimski sen pod puhasto snežno odejo, ki se je za nekaj veličastnih kristalčkov povišala še danes, saj je narava pričarala pravo sončno pravljico s padajočimi kosmi snega ... da lahko za nekaj trenutkov kar pozabiš na kilometre pred seboj, ki nekaterim tečejo hitreje, drugim počasneje. In ko z zgovornim Avstralcem meljeva zadnje kilometre, ko so prvi tekači na cilju že vsaj tri ure, ta hudomušno pripomni, kakšno srečo imava, da lahko tri ure dlje uživava v tej idili.