Torek, 2. 5. 2017, 15.25
7 let, 2 meseca
Strici iz ozadja, brez katerih bi danes živeli v drugačnem svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,58
2
Ob Billu Gatesu, Stevu Jobsu, Marku Zuckerbergu, Elonu Musku so pravi anonimneži, njihovih imen razen največjih poznavalcev tehnološkega sveta ne pozna skoraj nihče. A kdo ve, kako bi bilo danes videti leto 2017, če ne bi bilo spodaj naštetih tehnoloških pionirjev in vizionarjev.
Robert Kahn in Vinton Cerf
Ameriška računalniška inženirja Robert Kahn in Vinton Cerf sta leta 1974 svetu predstavila pomembna izuma: protokol za prenos podatkov (Transmission Control Protocol) in internetni protokol (Internet Protocol). Oba bolj poznamo po njunih kraticah oziroma združeni kratici TCP/IP. Gre za temeljna komunikacijska protokola, na katerih je zasnovan internet. Kahn in Cerf zaradi tega veljata tudi za očeta interneta. Na fotografiji Robert Kahn (desno) in Vinton Cerf (levo) prejemata nacionalno odlikovanje ZDA za dosežke na področju znanosti in tehnologije. Cerfu odlikovanje okrog vratu pripenja nekdanji predsednik ZDA George Bush mlajši.
Tim Berners-Lee
Britanski računalničar Tim Berners-Lee je 6. avgusta 1991 v raziskovalnem kompleksu CERN v Švici pognal prvo spletno stran. Na pionirski spletni strani je Berners-Lee opisal poslanstvo in delovanje spleta. Na ta datum, 6. avgust 1991, zaznamujemo začetek globalnega dostopa do svetovnega spleta, Tim Berners-Lee pa v javnosti velja za njegovega očeta. Berners-Lee je razvil tudi daljnega prednika Firefoxa in Chroma, prvi spletni brskalnik z imenom WorldWideWeb.
Robert Metcalfe
Ameriški inženir elektrotehnike Robert Metcalfe je utemeljitelj tehnološkega standarda ethernet. Z drugimi besedami: izumil je standardizirani internetni kabel (na fotografiji levo) in tehnologije, ki omogočajo preprosto vzpostavitev lokalnega (LAN) in globalnega omrežja (WAN). | Foto: Thinkstock/MIT
Norman Abramson
Norman Abramson je bil profesor fizike na univerzi na Havajih, kjer je pod njegovim vodstvom leta 1968 nastalo omrežje ALOHAnet. To omrežje je bilo pomembno zato, ker je kot prvo na svetu podatkovni paketek poslalo po brezžični povezavi. Pionirskemu projektu ALOHAnet in Normanu Abramsonu se lahko zahvalimo, da se je sploh začel razvoj brezžičnih omrežij wi-fi, ki jih danes uporabljamo na vsakem koraku.
Vic Hayes
Hayes, nekdanji raziskovalec na nizozemskem tehnološkem inštitutu Delft, je igral ključno vlogo pri razvoju tehnoloških standardov IEEE 802.11, ki pomenijo temelj sodobnih brezžičnih internetnih omrežij. Da lahko danes kupimo mrežni usmerjevalnik (ruter), ki nam omogoča, da lahko do spleta s pametnim telefonom dostopamo na stranišču, ima ogromno zaslug prav Vic Hayes, ki mu nekateri zato pravijo tudi "oče wi-fija".
Willard Boyle in George Smith
Boyle in Smith sta leta 1969 skupaj izumila CCD (Charged Coupled Device), senzor, ki je občutljiv na svetlobo. CCD je pomenil tehnološko revolucijo: uporablja se v zdravstvu, znanosti, industriji. Zaradi CCD se je začela tudi era digitalne fotografije. V večini sodobnih digitalnih fotoaparatov in fotoaparatov na mobilnih telefonih se danes sicer (več) ne uporabljajo senzorji CCD, temveč senzorji CMOS. Willard Boyle in George Smith sta si leta 2009 delila Nobelovo nagrado za dosežke na področju fizike.
Dennis Ritchie
Ameriški programer Dennis Ritchie je izumil programski jezik C in operacijski sistem Unix, temelja tehnološke infrastrukture, ki jo po vsem svetu uporabljamo še danes. Programski jezik C je Dennis Ritchie ustvaril med letoma 1969 in 1973. Šlo je za prvi res sodoben in zelo fleksibilen programski jezik, ki je tako uporaben, da je tega oziroma njegove številne derivate skoraj pol stoletja po izumu mogoče najti v praktično vsakem sodobnem operacijskem sistemu, programu, aplikaciji. Operacijski sistem Unix medtem poganja številne pomembne svetovne informacijske sisteme, tudi tiste, ki skrbijo za delovanje svetovnega spleta, in je osnova operacijskih sistemov za pametne telefone z Androidom in iPhone.
Martin Cooper
Martin Cooper ali Marty Cooper je izumil prvi pravi mobilni telefon. Na fotografiji ga drži v roki. Naprava, ki tehta okrog enega kilograma, je Motorola DynaTAC. Prvi prototip je Cooper naredil že leta 1973, mobilnik pa je Motorola v več različicah nato prodajala od leta 1984 do 1994. Ko se je prvi DynaTAC pojavil na prodajnih policah v ZDA, je bilo zanj treba odšteti okrog štiri tisoč dolarjev, upoštevajoč inflacijo bi zanj danes morali plačati kar 8.500 evrov.
Gerald Lawson
Prvo konzolo za igranje videoiger je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja izumil Ralph H. Baer, a prispevek Geralda Lawsona "Jerryja" k razvoju tehnologije za poganjanje videoiger je bil pomemben prav toliko, če ne še bolj. Lawson je namreč izumil prvo konzolo, v katero je bilo mogoče vstavljati kasete z različnimi videoigrami. Do takrat si lahko na konzoli igral samo eno igro, saj je bila odvisna od strojnih komponent konzole, Lawson pa je industriji dal znanje, kako narediti konzolo, na kateri bo mogoče poganjati več iger. Legendarnih konzol Atari 2600 in Nintendo Entertainment System (NES), pa tudi sodobnih Playstationov in Xboxov, ki so nasledili omenjena, morda ne bi bilo brez Geralda Lawsona. Eden od redkih temnopoltih tehnoloških pionirjev je s svojim izumom posredno povzročil tudi, da se je na "sceni" videoiger pojavilo ogromno novih razvijalcev.
John Arrillaga
John Arrillaga je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s poslovnim partnerjem pokupil ogromno sadovnjakov v regiji med ameriškima metropolama San Francisco in San Jose ter območje pozidal s pisarniškimi kompleksi. Vanje so se nato naselila (in so tam še vedno) številna mlada in hitro rastoča tehnološka podjetja, nastala je meka informacijske dobe, ki ji danes pravimo Silicijeva dolina.
2