Četrtek, 27. 4. 2017, 16.12
6 let, 6 mesecev
Veleposestnik, ki lahko na cesto vrže največja podjetja na svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
10
Največ zaslug za to, da ob omembi Silicijeve doline pomislimo na podjetja, kot so Google, Facebook, Intel, in tehnološke vizionarje, ki so ta podjetja ustvarili in postali superbogataši, ima svetu precej neznani milijarder John Arrillaga. Kdo je ta mož, ki je imel ključno vlogo pri razvoju tehnološke meke sveta, a o njem ne vemo skoraj nič, ker se pozornosti ogiba kot hudič križa?
John Arrillaga | Foto: Univerza Stanford
V Silicijevi dolini, regiji v ameriški zvezni državi Kaliforniji med mestoma San Francisco na severu in San Jose na jugu, so doma nekatera največja in najpomembnejša tehnološka podjetja na svetu.
Naštejmo jih nekaj: AMD in Intel, proizvajalca mikroprocesorjev, proizvajalec programske opreme za obdelavo grafike Adobe, Oracle in Salesforce, največji imeni v svetu poslovne programske opreme, založnik videoiger Electronic Arts, proizvajalec električnih vozil Tesla, proizvajalec računalniške opreme Hewlett Packard, spletni trgovski velikan Ebay.
Kdo bi pozabil še na Apple, da Netflixa, Facebooka in Googla sploh ne omenjamo.
"Vesoljska ladja", novi štab v Silicijevi dolini, kamor se bo kmalu preselil Apple.
Vsa ta tehnološka smetana bi lahko bila precej bolj razkropljena, ne zbrana na enem mestu, če se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja za nenavadno poslovno potezo ne bi odločil John Arrillaga.
Še ne 30-letni Arrillaga je pred skoraj 50 leti s prijateljem Richardom Peeryjem in okrog 15 tisoč evri (preračunano iz takratne vrednosti ameriškega dolarja) začetnega kapitala začel kupovati sadovnjake v ruralni regiji med San Franciscom in San Josejem v Kaliforniji.
Fotografija iz časov, ko je bila današnja tehnološka meka še velika njiva. | Foto: Zgodovinska zveza Silicijeve doline
Zemljišča sta mladeniča nato s pomočjo vlagateljev, ki sta jim predstavila svojo idejo, začela postopoma spreminjati v poslovne cone s pisarniškimi kampusi.
Tja so se skoraj takoj naselila nekatera hitro rastoča mlada tehnološka podjetja, ki so jim dosedanji domovi postali premajhni, med drugim tudi Intel in Hewlett-Packard, ki velja za enega od pionirjev razvoja Silicijeve doline v tehnološki paradiž.
Podjetje Hewlett-Packard je bilo eno prvih, ki so se ustalila v današnji Silicijevi dolini.
Skupna površina pisarniških prostorov, ki so v lasti Arrillage in Peeryja, presega 1,1 milijona kvadratnih metrov. Arrillaga je z oddajanjem zemljišč in pisarniških poslopij v Silicijevi dolini obogatel. Pravzaprav je najbogatejši mož v Silicijevi dolini, ki svojega premoženja ni ustvaril tako, da bi ustanovil tehnološko podjetje.
Vrednost njegovega premoženja je sicer ocenjena na približno 2,3 milijarde evrov (vir), Richard Peery pa je medtem "težak" okrogli dve milijardi evrov.
John Arrillaga (desno) s hčerko in njenim možem. Tudi on je legenda ameriške tehnološke sfere - to je namreč Marc Andreessen, oče prvega spletnega brskalnika (Mosaic) in soustanovitelj ene najbolj znanih kapitalskih družb v Silicijevi dolini, Andreessen Horowitz.
Arrillaga je znan tudi kot velik dobrodelnež, a njegove donacije so praviloma namenjene le prestižni kalifornijski univerzi Stanford, ki jo je obiskoval tudi sam. Stanfordu je Arrillaga do zdaj podaril že več sto milijonov evrov, ki so bili porabljeni za obnovo in izboljšave univerzitetne infrastrukture in obogatitev študijskih programov. Univerzi je Arrillaga odstopil tudi več kot sto pisarniških prostorov.
Stanford velja za najbolj prestižno univerzo v Kaliforniji in eno najboljših v ZDA.
Svojih prispevkov k izboljšanju pogojev za študente na Stanfordu Arrillaga ne obeša na veliki zvon, ravno nasprotno, v javnosti se pokaže zelo nerad, intervju z njim pa je že desetletja pobožna želja marsikaterega novinarja. Znano je, da John ne želi sprejemati nagrad za svoje delo in da se skoraj nikoli ne udeleži slovesnosti ob odprtju nove pridobitve na Stanfordu, ki jo je financiral on sam.
"V njegovem življenju preprosto ni prostora za to, da bi ga nekdo občudoval," je nekoč povedal eden od njegovih sorodnikov. Tudi osebe, ki so Johnu Arrillagi najbližje, zaradi spoštovanja njegove zasebnosti ob pogovorih z mediji pogosto zahtevajo anonimnost.
10