Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Matic Tomšič

Ponedeljek,
30. 11. 2015,
10.57

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Matic Tomšič

Ponedeljek, 30. 11. 2015, 10.57

8 let

Prihaja stokrat hitrejši brezžični internet

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Znanstveniki so v simuliranem pisarniškem okolju uspešno preizkusili nov način brezžičnega prenosa podatkov. Ti so namesto po radijskih valovih, kot pri Wi-Fi-ju, potovali s pomočjo svetlobe.

Brezžični internet Li-Fi – "Li" je v tem primeru okrajšava za light, angleško besedo za svetlobo – so estonski znanstveniki pognali do hitrosti enega gigabita na sekundo, piše IB Times. To v praksi pomeni, da bi lahko uporabnik s takšno internetno povezavo film na svoj računalnik prenesel v največ 15 sekundah. V teoriji Li-Fi sicer podpira hitrosti do 224 gigabitov na sekundo.

Kako deluje Li-Fi Li-Fi za delovanje potrebuje vir svetlobe, ki je lahko tudi navadna žarnica LED, dostop do interneta (usmerjevalnik ali router) in fotoreceptor (instrument, ki sprejema in tolmači svetlobne signale). Žarnica na usmerjevalniku z utripanjem, ki ga človeško oko ne more zaznati, v svetlobne signale zapakira spletni promet in ga pošlje proti fotoreceptorju na osebnem računalniku. Za lažjo predstavo – na podoben način deluje infrardeči daljinski upravljalnik za televizor. Vidni spekter svetlobnih valov je veliko širši kot spekter radijskih, zato lahko takšen brezžični internet naenkrat obdela veliko zahtev po podatkih.

Li-Fi lahko del vsakdana postane v od treh do štirih letih Tehnologijo Li-Fi smo prvič videli na konferenci inovacij TED leta 2011, ko jo je premierno predstavil profesor s škotske univerze v Edinburgu Harald Haas. Snovalec estonskega poskusa z Li-Fi-jem Deepak Solanki pa je za IB Times povedal, da lahko tehnologija uporabnikom postane dostopna že v od treh do štirih letih. Kako je Harald Haas z žarnico predvajal videoposnetek:

Omejitve, ki jih Wi-Fi ne pozna Povezovanje z internetom s pomočjo svetlobe ima nekaj omejitev. V prvi vrsti mora biti uporabnik v istem prostoru kot žarnica, ki oddaja internetni signal, saj svetloba ne potuje skozi zidove. Prav tako se bi bilo s takšno internetno dostopno točko nemogoče povezati podnevi na prostem, saj bi sončna svetloba ovirala distribucijo signala. Če bo torej nova tehnologija postala komercialna, bo najbrž najprej na voljo v notranjih prostorih, kjer bo dopolnjevala obstoječe povezave Wi-Fi ali kjer uporaba Wi-Fi ni dovoljena, na primer v bolnišnicah.

Ne spreglejte