Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Matic Tomšič

Sreda,
28. 6. 2017,
14.44

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,23

Natisni članek

Natisni članek

digizgodbe arbitraža Slovenija Hrvaška

Sreda, 28. 6. 2017, 14.44

7 let, 1 mesec

Kje je meja: Slovenija in Hrvaška v elitni družbi Pakistana in Somalije

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,23

Kje točno na Primorskem poteka sporni del kopenske meje med Slovenijo in Hrvaško, ne ve niti Google, zato sta na spletnem zemljevidu Google Maps s prekinjeno črto označeni kar dve - ena, ki bolj ugaja Slovencem, in druga, ki je všeč Hrvatom. To sicer ni edini primer, pri katerem je Google z risanjem dveh meja ustregel glede ozemlja občutljivima državama. 

V četrtek, na dan, ko bo znana odločitev glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško, vam bo Siol.net postregel z informacijami in vsakovrstnimi odzivi iz prve roke.

Razglasitev odločitve bomo podrobno spremljali s prenosom v živo, v sodelovanju s Planet TV pa bomo pripravili tudi posebna javljanja iz Ljubljane, Pirana, Trdinovega vrha in Hotize.

Vmes bomo na naših profilih na Facebooku, Twitterju in Instagramu odstirali zakulisje dogajanja in po razglasitvi odločitve seveda poskrbeli tudi za umestitev v širši kontekst s pogledi strokovnjakov. Se klikamo na Siol.net!

Slovenija in Hrvaška

Mejo med Slovenijo in Hrvaško, tako sporen kopenski odsek (obkrožen z rdečo) kot območje v Piranskem zalivu, bo arbitražno sodišče v Haagu določilo jutri. Sodišče bo obenem podalo tudi odločitvi glede stika Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. | Foto: Google Zemljevidi Mejo med Slovenijo in Hrvaško, tako sporen kopenski odsek (obkrožen z rdečo) kot območje v Piranskem zalivu, bo arbitražno sodišče v Haagu določilo jutri. Sodišče bo obenem podalo tudi odločitvi glede stika Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Foto: Google Zemljevidi

Ukrajina in Rusija

Polotok Krim si je leta 2014 po strmoglavljenju ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, vojaški okupaciji regije in hitri izvedbi referenduma priključila Rusija, a ga večina držav članic Zveze narodov še vedno priznava kot del Ukrajine.  | Foto: Google Zemljevidi Polotok Krim si je leta 2014 po strmoglavljenju ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, vojaški okupaciji regije in hitri izvedbi referenduma priključila Rusija, a ga večina držav članic Zveze narodov še vedno priznava kot del Ukrajine.  Foto: Google Zemljevidi

Izrael in Palestina

Palestina zahteva neodvisnost Gaze, Zahodnega brega in vzhodnega Jeruzalema, Izrael jih ne da. Eden najbolj nasilnih teritorialnih sporov na svetu traja že več kot petdeset let.  | Foto: Google Zemljevidi Palestina zahteva neodvisnost Gaze, Zahodnega brega in vzhodnega Jeruzalema, Izrael jih ne da. Eden najbolj nasilnih teritorialnih sporov na svetu traja že več kot petdeset let.  Foto: Google Zemljevidi

Pakistan in Indija

Sporna meja (obkrožena z rdečo) med Pakistanom in Indijo v regiji Azad Kašmir oziroma Svobodni Kašmir, v kateri ima administrativno oblast trenutno Pakistan, Indija pa trdi, da območje pripada njeni pokrajini Kašmir (Jammu in Kašmir). Pakistan medtem od Indije zahteva nadzor nad prav celotnim Kašmirjem, saj naj bi pripadal njemu.  | Foto: Google Zemljevidi Sporna meja (obkrožena z rdečo) med Pakistanom in Indijo v regiji Azad Kašmir oziroma Svobodni Kašmir, v kateri ima administrativno oblast trenutno Pakistan, Indija pa trdi, da območje pripada njeni pokrajini Kašmir (Jammu in Kašmir). Pakistan medtem od Indije zahteva nadzor nad prav celotnim Kašmirjem, saj naj bi pripadal njemu.  Foto: Google Zemljevidi

Egipt in Sudan

Od leta 1956, ko je Sudan postal samostojna država, se z Egiptom prepira glede teritorija, ki mu pravijo Halaibski trikotnik (obkrožen z rdečo). Ozemlje že od 90. let prejšnjega stoletja upravlja Egipt. Območja Bir Tawil (obkrožen z modro) se medtem otepata tako Egipt kot Sudan. | Foto: Google Zemljevidi Od leta 1956, ko je Sudan postal samostojna država, se z Egiptom prepira glede teritorija, ki mu pravijo Halaibski trikotnik (obkrožen z rdečo). Ozemlje že od 90. let prejšnjega stoletja upravlja Egipt. Območja Bir Tawil (obkrožen z modro) se medtem otepata tako Egipt kot Sudan. Foto: Google Zemljevidi

Somalija in Etiopija

Več kot 800 kilometrov dolg del meje med Etiopijo in Somalijo v regiji Ogaden, kjer večinoma živijo etnični Somalci, a Etiopija trdi, da pripada njej, je že več desetletij glavni razlog za nasilje v regiji. Med drugim je zaradi mejnega spora med letoma 1977 in 1978 izbruhnila tudi vojna. | Foto: Google Zemljevidi Več kot 800 kilometrov dolg del meje med Etiopijo in Somalijo v regiji Ogaden, kjer večinoma živijo etnični Somalci, a Etiopija trdi, da pripada njej, je že več desetletij glavni razlog za nasilje v regiji. Med drugim je zaradi mejnega spora med letoma 1977 in 1978 izbruhnila tudi vojna. Foto: Google Zemljevidi

Butan in Kitajska

Himalajska država Butan od Kitajske zahteva predajo regije na severu države, ki trenutno spada pod kitajsko pokrajino Tibet in v kateri je med drugim tudi gora Kula Kangri (rdeča puščica), ki bi s predajo ozemlja Butanu postala najvišji vrh v državi. Butan od Kitajske zahteva še manjše ozemlje na zahodu. | Foto: Google Zemljevidi Himalajska država Butan od Kitajske zahteva predajo regije na severu države, ki trenutno spada pod kitajsko pokrajino Tibet in v kateri je med drugim tudi gora Kula Kangri (rdeča puščica), ki bi s predajo ozemlja Butanu postala najvišji vrh v državi. Butan od Kitajske zahteva še manjše ozemlje na zahodu. Foto: Google Zemljevidi

Venezuela in Gvajana

Venezuela si želi sporno mejo z Gvajano prestaviti tako daleč proti vzhodu, da bi se ozemlje Gvajane zmanjšalo za več kot dve tretjini. Obmejni spor ima korenine v 19. stoletju, ko so si ozemlje med seboj podajali britanski in nizozemski kolonialisti.  | Foto: Google Zemljevidi Venezuela si želi sporno mejo z Gvajano prestaviti tako daleč proti vzhodu, da bi se ozemlje Gvajane zmanjšalo za več kot dve tretjini. Obmejni spor ima korenine v 19. stoletju, ko so si ozemlje med seboj podajali britanski in nizozemski kolonialisti.  Foto: Google Zemljevidi

Preberite tudi:

Ne spreglejte