To je brezmejna črna luknja sredi Evrope

Mejni spori med Slovenijo in našo južno sosedo Hrvaško se vlečejo že dobrega četrt stoletja. A slovensko-hrvaška meja ni edina meja v Evropi, okoli katere potekajo spori o njeni določitvi.

Poglejmo nekaj spornih točk, o katerih se prepirajo evropske države.



Bodensko jezero

Bodensko jezero, ki leži med Nemčijo, Švico in Avstrijo, velja za edini prostor v Evropi, kjer meje niso določene oziroma kjer ni meja.  Bodensko jezero, ki leži med Nemčijo, Švico in Avstrijo, velja za edini prostor v Evropi, kjer meje niso določene oziroma kjer ni meja.  Foto: Reuters

Pri Bodenskem jezeru gre za nekakšno belo liso na evropskem zemljevidu oziroma za brezmejno črno luknjo sredi Evrope, kot jo je opisal eden od novinarjev.

Ker ni pravno zavezujočega sporazuma, ki bi določal mejo, si vsaka od treh držav različno razlaga potek meje. Za Švicarje meja poteka po sredini jezera, Avstrijci so prepričani, da je površina jezera v skupni lasti in upravljanju vseh treh držav ob jezeru (kondominij), Nemci pa nimajo izoblikovanega jasnega stališča.

Mont Blanc

Mont Blanc (sl. Bela gora) je najvišji gora v Alpah, saj meri 4.810 metrov. Vrh Mont Blanca si lastijo tako Francozi kot Italijani, ki gori pravijo Monte Bianco. Mont Blanc (sl. Bela gora) je najvišji gora v Alpah, saj meri 4.810 metrov. Vrh Mont Blanca si lastijo tako Francozi kot Italijani, ki gori pravijo Monte Bianco. Foto: Reuters

Francozi trdijo, da celoten masiv Mont Blanca skupaj s tremi najvišjimi točkami (Dôme du Gouter, Punta Helbronner in sam Mont Blanc) leži v Franciji in je del francoskega ozemlja že več kot 150 let. Italijani temu oporekajo in trdijo, da meja med državama poteka po vrhu, torej da je najvišja alpska gora tako francoska kot italijanska.

Italijani so na spornem ozemlju na višini 3.462 metrov zgradili planinski dom in postajo za nihalno gondolo, ki jo je junija 2015 odprl italijanski premier Matteo Renzi in pri tem trdil, da je to italijansko ozemlje in da ne vdirajo v Francijo.

Francozi pa so razburjali Italijane, ko so septembra 2015, torej nekaj mesecev po odprtju nihalke, zaprli dostop do ledenika, ki leži v bližini planinske koče Rifugio Torino. Francozi trdijo, da celoten ledenik leži na francoskem ozemlju, Italijani pa se z njimi ne strinjajo in trdijo, da meja že vse od leta 1860 poteka po sredini ledenika, tristo metrov nad kočo Rifugio Torino.

Gibraltar

Ta strateško pomemben košček ozemlja na skrajnem južnem robu Pirenejskega polotoka je bil od leta 711 do leta 1462 pod oblastjo muslimanskih Mavrov. Med letoma 1462 in 1704 je bil pod oblastjo Kastilje oziroma Španije, leta 1704 so Gibraltar zasedli Angleži in Holandci, leta 1713 pa je Gibraltar po sporazumu v Utrechtu tudi mednarodnopravno postal del Anglije oziroma Velike Britanije. Ta strateško pomemben košček ozemlja na skrajnem južnem robu Pirenejskega polotoka je bil od leta 711 do leta 1462 pod oblastjo muslimanskih Mavrov. Med letoma 1462 in 1704 je bil pod oblastjo Kastilje oziroma Španije, leta 1704 so Gibraltar zasedli Angleži in Holandci, leta 1713 pa je Gibraltar po sporazumu v Utrechtu tudi mednarodnopravno postal del Anglije oziroma Velike Britanije. Foto: Getty Images

Meja med Španijo in Veliko Britanijo na območju Gibraltarja je sicer določena, sporna pa je pripadnost Gibraltarja. V Gibraltarju na 8,4 kvadratnega kilometra živi okoli 32 tisoč ljudi, ki so leta 2002 z 99-odstotno večino zavrnili idejo, da bi imela suverenost nad Gibraltarjem tudi sosedna Španija.

A Španija ne odneha in želi izstop Velike Britanije iz EU oziroma brexit izkoristiti za izboljšanje svojega položaje glede statusa Gibraltarja. Tako je aprila letos Španija zagrozila, da bo dala veto na sporazum med Veliko Britanijo in EU o izstopu, ki ne bo upošteval njenih interesov.

Na to so se Britanci odzvali zelo bojevito, nekateri so celo zagrozili, da bodo uporabili vojsko za zaščito Gibraltarja, tako kot so leta 1982 z vojsko osvobodili Falklandske otoke, ki so jih zasedli Argentinci.

Še nekaj mejnih spornih točk:

Hrvaška nima samo ozemeljskih sporov s Slovenijo, ampak tudi z vsemi preostalimi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, s katerimi meji (s Črno goro pri Prevlaki, z BiH pri Neumu, s Srbijo na več mestih ob Donavi …).

Določena ni niti morska meja med Republiko Irsko in Združenim kraljestvom pri kraju Lough Foyle.

Grčija in Turčija se ne moreta sporazumeti, kje poteka njuna meja v Egejskem morju.
Odločitev arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji

Arbitražno sodišče bo v četrtek, 29. junija, sporočilo razsodbo glede slovensko-hrvaške meje. V skladu s 3. členom arbitražnega sporazuma, ki je bil sprejet leta 2009, morajo arbitri določiti potek meje na morju in na vseh 670 kilometrih kopenske meje med državama, določiti stik Slovenije z odprtim morjem in še režim za uporabo ustreznih morskih območij. Glede na to, da Hrvaška že napoveduje nespoštovanje odločitve sodišča, če ji odločitev ne bo po volji, pa je veliko vprašanje, ali se bodo z razsodbo res končali mejni spori.
V četrtek, na dan, ko bo znana odločitev glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško, vam bo Siol.net postregel z informacijami in vsakovrstnimi odzivi iz prve roke.

Razglasitev odločitve bomo podrobno spremljali s prenosom v živo, v sodelovanju s Planet TV pa bomo pripravili tudi posebna javljanja iz Ljubljane, Pirana, Trdinovega vrha in Hotize. Vmes bomo na naših profilih na Facebooku, Twitterju in Instagramu odstirali zakulisje dogajanja in po razglasitvi odločitve seveda poskrbeli tudi za umestitev v širši kontekst s pogledi strokovnjakov. Se klikamo na Siol.net! 

Sorodne vsebine

Komentarji

5
  • oporečnik / 28.06.2017. ob 11:00

    Na račun Hrvatov smo mi izgubili doberšen del ozemlja!!!

  • oporečnik / 28.06.2017. ob 10:59

    Tako, kot smo mi popustljivi s Hrvati, ni nikogar! Imajo v rokah pač vse sporne točke, ki jih mi nismo pravočasno zasedli ob oasamosvojitvi. Pohiteli so oni in ne mi s tem dejanjem!!!

  • Koenig-Ludwig / 28.06.2017. ob 08:44

    Ravno Bodensko jezero je dokaz, da med kulturnimi narodi meja ni nujno potrebna. Treba je biti le toliko solidaren do sosedov, da ni za vsako malenkost spora. Slovenija ima himno "Zdravljico" - in kdo so mejaki? Vsak, a tudi Slovenija bi se morala potruditi, da se ne bi večno prepirala.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano