Brez njega bi bil svet drugačen: mož, ki bi lahko bil Bill Gates

Ime Gary Kildall je številnim ljudem neznano, a gre za pomembnega tehnološkega čarovnika, ki ima ogromno zaslug za razvoj sodobnega osebnega računalnika. Njegovo sicer uspešno kariero je zaznamovala kontroverzna poslovna poteza, ki ga je najverjetneje stala milijarde. Leta 1994 je pri komaj 52 letih umrl v nepojasnjenih okoliščinah. 

Gary Kildall  |  Foto: Computer History Museum Gary Kildall | Foto: Computer History Museum

Gary Kildall je leta 1972 pri 30 letih po služenju vojaškega roka v ameriški mornarici doktoriral iz računalništva in začel poučevati na vojaški akademiji v kalifornijskem mestu Monterrey.

Istočasno je razvijal svoje zanimanje za tako imenovane mikroračunalnike, ki so jih v tistem času uporabljali kot komponente večjih računalniških sistemov. Kildall je bil mnenja, da bi lahko mikroračunalnik, tega so sestavljali procesorski čip, spomin in nekaj drugih delov na enem samem vezju, s primerno programsko opremo uporabljal kot samostojen računalnik.

Kildallova vizija za nadaljnji razvoj takratnega mikroračunalnika je bila, da postane to, kar je danes vsak namizni ali prenosni osebni računalnik.  Kildallova vizija za nadaljnji razvoj takratnega mikroračunalnika je bila, da postane to, kar je danes vsak namizni ali prenosni osebni računalnik.  Foto: Thinkstock

Proizvajalec računalniških mikroprocesorjev Intel je nato leta 1974 iskal nekoga, ki bi znal narediti program za upravljanje njihovih novih procesorskih čipov. Najeli so prav Kildalla, ki je najprej napisal operacijski sistem PL/M, nato pa še CP/M, ki je pozneje priljubljenim procesorjem Intel 8080 omogočil upravljanje disketnih pogonov.

CP/M je eden od mejnikov v razvoju računalništva. Uporabniku je omogočil, da je procesorju namesto v strojnem jeziku (ničle in enice) ukazoval v preprosti angleščini. Zaradi tega je računalnik lahko uporabljal vsakdo, ne le strokovnjaki.  |  Foto: trs-80.com CP/M je eden od mejnikov v razvoju računalništva. Uporabniku je omogočil, da je procesorju namesto v strojnem jeziku (ničle in enice) ukazoval v preprosti angleščini. Zaradi tega je računalnik lahko uporabljal vsakdo, ne le strokovnjaki.  | Foto: trs-80.com

Intel se je odločil, da bo raje tržil PL/M in Kildallu prepustil pravice do CP/M. Ta je skupaj z ženo Dorothy zato ustanovil podjetje Digital Research, Inc., prek katerega je licenco za CP/M prodajal naprej.

CP/M je postal tisti čas dominantni operacijski sistem. Do leta 1981, ko je bil na vrhuncu priljubljenosti, ga je poganjalo več kot 3.000 različnih računalniških sistemov. Podjetje Digital Research je bilo bolj uspešno, kot si je Kildall kdaj koli predstavljal - letni prihodek je presegal pet milijonov dolarjev. 

Ker CP/M na začetku ni bil prilagojen delovanju na vseh računalniških sistemih, tudi tistih, ki so bili še v razvoju, si je Kildall izmislil še BIOS (fotografija), skupek programov, ki strojni opremi ob zagonu računalnika povedo, kako naj se obnaša. BIOS je bil standard industrije osebnih računalnikov skoraj štiri desetletja, nato pa ga je začel postopoma nadomeščati standard UEFI, ki odpravlja določene tehnične omejitve BIOS.  |  Foto: Zajem zaslona Ker CP/M na začetku ni bil prilagojen delovanju na vseh računalniških sistemih, tudi tistih, ki so bili še v razvoju, si je Kildall izmislil še BIOS (fotografija), skupek programov, ki strojni opremi ob zagonu računalnika povedo, kako naj se obnaša. BIOS je bil standard industrije osebnih računalnikov skoraj štiri desetletja, nato pa ga je začel postopoma nadomeščati standard UEFI, ki odpravlja določene tehnične omejitve BIOS.  | Foto: Zajem zaslona

Prelomno za Garyja Kildalla, CP/M in Digital Research je bilo sicer leto 1980, ko se je podjetju s ponudbo za odkup operacijskega sistema približal računalniški velikan IBM. H Kildallu je IBM napotil prvi mož takrat še mladega podjetja Microsoft Bill Gates.

Predstavniki podjetja IBM, ki je v CP/M videlo idealen operacijski sistem za svoj osebni računalnik IBM PC, ta je bil takrat še v razvoju, so se sestali s Kildallovo ženo Dorothy. Kot vedno prej ji je tudi tokrat prepustil razpravljanje o denarju, sam pa se je odpravil na krajšo poslovno pot s svojim zasebnim letalom.

IBM Personal Computer oziroma IBM PC, ki ga je IBM začel prodajati leta 1981, velja za najpomembnejšega predhodnika sodobnega osebnega računalnika. IBM Personal Computer oziroma IBM PC, ki ga je IBM začel prodajati leta 1981, velja za najpomembnejšega predhodnika sodobnega osebnega računalnika. Foto: Wikimedia Commons

Gary Kildall se je s poleta domov vrnil popoldne in naletel na kaos: njegova žena ni želela podpisati pogodbe z IBM. Ta se medtem ni strinjal s pogoji, ki jih je podjetju IBM že predhodno zastavil Kildall.

Kaj se je zgodilo, da je poslovni dogovor padel v vodo, ni znano, a različni viri pravijo, da:

- Kildall operacijskega sistema CP/M ni želel prodati v celoti, saj je bil skoraj edini izdelek njegovega podjetja Digital Research, IBM pa je hotel prav to, a je ponujal premalo denarja. Kildall naj bi bil pripravljen podjetju IBM kot vsem drugim strankam prodati le licenco za uporabo CP/M.

- Pri IBM so bili ogorčeni, da se z njihovimi predstavniki najprej ni sestal Kildall osebno, temveč se je raje odpravil na izlet z letalom. Po nekaterih pričevanjih naj se Kildall sicer sploh nikoli ne bi srečal s pogajalci IBM. Kildallovi ženi je med pogovorom z IBM morda tudi ušlo, da različica operacijskega sistema CP/M, ki je zanimala IBM, ne bo dokončana pravočasno, pravi ena od teorij. 

Na sceno stopil Bill Gates

Po propadlem poslu med Digital Research in IBM je priložnost zaslutil in izkoristil Bill Gates. Njegov partner pri Microsoftu Paul Allen je od programerja Tima Pattersona kupil operacijski sistem 86-DOS, ki si je ogromno funkcij "izposodil" od Kildallovega CP/M.

Bill Gates (desno) in Paul Allen (levo) leta 1981 Bill Gates (desno) in Paul Allen (levo) leta 1981 Foto: Microsoft

Pri Microsoftu so 86-DOS predelali tako, da je lahko deloval z IBM-jevim novim osebnim računalnikom, in ga IBM prodali za 50 tisoč dolarjev. Gates je izvirnik obdržal, saj je menil, da lahko obogati s prodajo operacijskega sistema drugim proizvajalcem računalnikov. Ni se motil. 

Kildall je medtem preveril PC-DOS, kakor je IBM pravil svojemu novopridobljenemu operacijskemu sistemu, in razjarjen ugotovil, da je iz njegovega CP/M pobral vse najboljše dele, obenem pa so ga pri Microsoftu predelali tako, da ni bil več združljiv s CP/M. Napovedoval je tožbe, a groženj ni nikoli uresničil. 

Garyja Kildalla se je v računalniških krogih po propadlem poslu z IBM pozneje oprijel vzdevek "mož, ki bi lahko postal Bill Gates". To morda ni zelo daleč od resnice. Microsoft je operacijski sistem 86-DOS, ki je temeljil na Kildallovem CP/M, pozneje razvil v MS-DOS, najbolj priljubljen operacijski sistem 80. let prejšnjega stoletja, iz MS-DOS pa so nato nastale prve različice Windowsov, najbolj uporabljanega operacijskega sistema vseh časov. Bill Gates (na fotografiji) je po zaslugi obeh leta 1987 prvič postal milijarder in uživa status človeka, ki je osebni računalnik navadnemu človeku približal morda celo najbolj od vseh tehnoloških vizionarjev. Garyja Kildalla se je v računalniških krogih po propadlem poslu z IBM pozneje oprijel vzdevek "mož, ki bi lahko postal Bill Gates". To morda ni zelo daleč od resnice. Microsoft je operacijski sistem 86-DOS, ki je temeljil na Kildallovem CP/M, pozneje razvil v MS-DOS, najbolj priljubljen operacijski sistem 80. let prejšnjega stoletja, iz MS-DOS pa so nato nastale prve različice Windowsov, najbolj uporabljanega operacijskega sistema vseh časov. Bill Gates (na fotografiji) je po zaslugi obeh leta 1987 prvič postal milijarder in uživa status človeka, ki je osebni računalnik navadnemu človeku približal morda celo najbolj od vseh tehnoloških vizionarjev. Foto: Reuters

Vse je prodal in začel uživati

Leta 1991 je Gary Kildall, ki mu kljub fiasku z IBM ter operacijskimi sistemi CP/M in DOS nikoli ni šlo zares slabo, podjetje Digital Research za neznano vsoto prodal nekdaj veliki tehnološki družbi Novell.

S poslom je Kildall postal multimilijonar in se začel še intenzivneje ukvarjati s svojimi konjički: letalstvom, čolni in jahtami ter hitrimi avtomobili in motocikli.

Znanci in prijatelji Garyja Kildalla so trdili, da ga bogastvo ni pokvarilo, temveč se je zgodilo ravno nasprotno, z vsakim novim milijonom je postajal boljši človek.  |  Foto: Computer History Museum Znanci in prijatelji Garyja Kildalla so trdili, da ga bogastvo ni pokvarilo, temveč se je zgodilo ravno nasprotno, z vsakim novim milijonom je postajal boljši človek. | Foto: Computer History Museum

V svojih zadnjih letih je imel Gary Kildall zelo rad tudi alkoholne pijače, ki pa so ga na koncu pokopale.

Umrl je v nepojasnjenih okoliščinah

Osmega julija 1994 je Gary Kildall vstopil v bar, ki so ga obiskovali predvsem motociklisti. Ni jasno, kaj natanko se je v baru zgodilo, a različni viri pravijo, da je bilo med gosti v baru in Kildallom, ki je nosil provokativno jakno, izrečenih nekaj ostrih besed, nato pa se je okrvavljen opotekel iz lokala. Menda je padel po stopnicah ali pa s stola, je bila takrat "uradna" razlaga incidenta. 

V naslednjih treh dneh je Kildall nato dvakrat obiskal bolnišnico. Po drugem obisku je tam tudi ostal in 11. julija doživel usodni srčni napad. Zdravniki niso vedeli, kaj točno ga je povzročilo, je pa Kildall v bolnišnico prišel z zelo hudim pretresom možganov. Čeprav je policija pozneje preiskovala okoliščine dogodka v baru, za njegovo smrt nazadnje ni bil kriv nihče. 


Preberite tudi:

Zgodba o veleposestniku, ki lahko na cesto vrže največja podjetja na svetu

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano