Petek, 24. 6. 2022, 14.35
1 leto, 10 mesecev
Si to ti? Vrnitev sporočila, ki je med Slovenci že sejalo paniko.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,33
4
Ob prejetju takšnega sporočila velja biti pozoren na slovnico, ki je marsikdaj zelo okorna, in na čas pošiljanja, saj distribucija teh sporočil, ker je avtomatizirana, neredko poteka tudi v času, ko ljudje običajno spijo. Pošiljatelja je, če obstaja dvom v varnost prejete spletne povezave, seveda smiselno tudi vprašati, ali vam je to res poslal on.
V zadnjih tednih med slovenskimi uporabniki družbenega omrežja Facebook znova kroži nekoč zloglasna prevara, ki jih poskuša s provokativnim sporočilom, z namigom, da jih je nekdo posnel v kočljivem položaju, pripraviti do odprtja spletne povezave. Če uporabnik to res stori, si lahko precej pokvari dan.
"Ali si to ti v tem videoposnetku?", "Preveri, kdo ti obiskuje profil!" in podobna sporočila so temelj ene najstarejših prevar na Facebooku, ki je nekaj let veljala za izkoreninjeno, nato pa se je v večjem obsegu tudi pri nas znova pojavila letos.
Posnetek zaslona objave, ki se je med slovenskimi uporabniki Facebooka močno razširila leta 2016 in marsikomu povzročila precej preglavic. Takrat je bil namen prevare naročanje uporabnikov na plačljiv SMS-servis, ki jih je lahko stal 20 evrov mesečno. Foto: Varni na internetu
Prevaranti v ozadju želijo od uporabnika izvabiti paničen odziv, da ga je nekdo na skrivaj posnel oziroma mu ukradel intimen videoposnetek − ob sporočilu je v določenih primerih namreč sličica, ki nedvoumno prikazuje goloto −, in klik na priloženo povezavo.
Če uporabnik to stori, je možnih več scenarijev. V konkretnem primeru, s katerim se je na nas s prošnjo za pomoč obrnila bralka, si je z odprtjem povezave ob sporočilu v brskalnik Google Chrome na pametnem telefonu nakopala invazivne domene, ki so jo neutrudno bombardirale z obvestili, da naj kupi bitcoin oziroma da je z njenim telefonom in nekaterimi nameščenimi aplikacijami nekaj narobe in da mora takoj ukrepati.
Predlagan "ukrep" je bila namestitev potencialno zlonamerne aplikacije, ki naj bi delovala kot protivirusni program. Tega uporabnica na srečo ni storila. Šlo je sicer za razmeroma benigno situacijo, ki se jo je dalo rešiti z izklopom dovoljenj za pošiljanje nadležnih obvestil v brskalniku Chrome in nato še s temeljitim preventivnim pregledom naprave z legitimnim protivirusnim programom (Avast), ki pa ni zaznal groženj.
Toda stvari gredo lahko tudi bistveno bolj narobe. Klik na povezavo v sporočilu lahko vodi tudi do obvestila, da se je treba za dostop do neobstoječega videoposnetka še enkrat prijaviti v Facebook. V resnici se uporabniku prikaže lažni obrazec za prijavo v Facebook.
Ko uporabnik vanj vnese svoje podatke za prijavo, so ti poslani naravnost prevarantu, spletna stran pa javi napako, se osveži in naloži pravo prijavno okno za Facebook. Če se nam je zgodilo to, moramo čim prej zamenjati geslo za dostop do svojega računa na Facebooku.
Kaj storiti, če sem jaz tisti, ki pošilja prevarantska sporočila?
Ta prevara se kot nalezljiva bolezen širi prek gostiteljev − uporabnikov Facebooka. Verižno reakcijo vselej spočne nekdo, ki napačni (zlonamerni) aplikaciji omogoči dostop do upravljanja določenih vidikov njegovega uporabniškega računa na Facebooku, konkretno − pošiljanja sporočil drugim uporabnikom.
Če smo mi tisti, ki s tem ogroža druge, lahko težavo največkrat rešimo v nastavitvah uporabniškega računa Facebook, natančneje v razdelku Aplikacije in spletna mesta, kjer preprosto odstranimo tiste aplikacije, ki jih ne poznamo. S tem bomo najverjetneje odstranili tudi zlonamerno, ki nas je spremenila v razpečevalca nadležnih in potencialno nevarnih sporočil.
4