Nikola Žinić: Seks prodaja, a ne vsega

Agencija Bruketa&Žinić se je iz majhnega oblikovalskega studia, ki sta ga ustanovila Davor Bruketa in Nikola Žinić, v nekaj letih povzpela na sam vrh evropskih oglaševalskih agencij. Sami si pravijo "full-service" agencija, ki združuje vse od oblikovanja, načrtovanja komunikacijskih in oglaševalskih agencij, slovi pa predvsem po izvirnih projektih, začinjenih z dobršno mero humorja. Z več kot 400 mednarodnimi nagradami in poslovalnicami po Evropi neodvisna agencija ostaja zgled, kako iz majhnega zraste veliko. To, da so predavanja in gostovanja tako Davorka Brukete kot Nikole Žinića pri nas vedno napolnjena do zadnjega kotička, ni naključje. Kljub vsemu namreč ostajata duhovita in iskrena, tudi ko razkrivata skrivnosti posla.

Vaša agencija si je v nekaj letih ustvarila status oglaševalskih mojstrov. Kako ste presegli meje, tudi te ideološke, ki jih riše Balkan, in prepričali tuje naročnike? Vse to se ni zgodilo samo v nekaj letih, saj mi poslujemo že 17 let. Leta 1995 smo začeli kot oblikovalski studio, leta 2003 pa smo se odločili, da se želimo ukvarjati z vsemi vidiki komunikacije, ne le z dizajnom. Ker nismo del katere od velikih mednarodnih mrež agencij, nismo mogli prevzeti nekega že obstoječega agencijskega modela know-how, tujih ustvarjalnih metod, ampak smo sami svoji mojstri. Ustvarjali smo lastna orodja, zato so nekatera morda celo bolj inventivna, uspešna in preprosta, zagotovo pa drugačna. Ker se nam ni bilo treba prilagajati nekemu New Yorku ali neki pisarni v Parizu, imamo tudi drugačen pristop k projektom.

Vse je vodilo do tega, da smo trenutno, kot priča Effie Indexa, druga najuspešnejša neodvisna agencija na svetu. Imamo pisarne v Zagrebu, Beogradu, Azerbajdžanu in na Dunaju, kar dokazuje, da smo zares mojstri oglaševanja in da imamo super rezultate, kar je konec koncev najpomembneje. Glede meja se nismo preveč obremenjevali, temveč so informacije o nas prek različnih tujih medijev prišle do naročnikov, do vodij različnih znamk. Všeč jim je bilo, kaj in kako delamo, zato so se obrnili na nas. Odličen primer tega je pitch v Litvi, kjer nas je vodja marketinga poiskala na Googlu in povabila na pitch.

Ste zagrizeni zagovorniki kreativnosti ter izvirnih idej. Koliko je v današnji vojni naročnikov in agencij sploh še dovoljeno biti kreativen? So kdaj želje naročnikov preveč zahtevne? Ne bi se strinjal, da obstaja vojna med naročniki in agencijami, tistim, ki bijejo takšno bitko, zagotovo ne gre dobro. Agencije in naročniki morajo biti partnerji pri projektu in le na takšen način sta lahko agencija in naročnik uspešna. Naročnik zelo dobro ve, kaj naroča, zelo dobro pozna svojo blagovno znamko, svoj proizvod. Prisluhniti mu moramo brez predsodkov, ni pa narobe, če povemo tudi svoje mnenje, to naročnik lahko prenese. Ob tem se izpolni eden izmed pogojev za dober poslovni odnos, kar ustvarja sijajne, kreativne in uspešne kampanje. Brez tega partnerstva nihče ne bi mogel plačati naše kreativnosti.

Duhovito oglaševanje skoraj vedno vžge, meja med norčevanjem in dobrim štosom pa je vedno tanka. Kako gresta skupaj humor in oglaševalska etika? Če prekoračite mejo dobrega okusa in nima nekega smisla, potem projekt zagotovo ne bo uspešen. Če pa ima takšen humor smisel in razlog, kot neka provokacija, ki informira, potem je to v redu. Benneton je najboljši primer za to. Lahko rečemo, na primer, da seks prodaja, a le določene stvari. Niso mi všeč tudi tisti ljudje, ki se brez kakršnegakoli razloga posmehujejo drugim, samo da bi zadovoljili svoj ego.

Živimo v času, ko je komunikacijskih kanalov več kot kdajkoli prej. Kako pozorni morate biti oglaševalci na nove trende v družbenem komuniciranju, jih morate tudi sami postavljati? Živimo v času, ki je popolnoma drugačen od tistega, v katerem smo začeli delati. To nas zelo veseli, saj prinaša ogromno novih možnosti, različnih načinov komunikacije ... Samo na internetu obstaja na stotine strani, ki jih lahko izberete za komuniciranje, kar je čudovito. Včasih pa me vseeno zaboli glava od te ogromne količine podatkov, in se sprašujem, ali lahko to uniči kreativnost. Vseeno pa verjamem, da je vsebina najpomembnejša – content is the king – in treba je delati na njej, na vse preostalo pa gledati kot na komunikacijsko orodje, prek katerega ponudimo to vsebino. Biti sam sebi trend-setter je, diplomatsko rečeno, le še dodatna vrednost našega dela.

Kako se je oglaševanje prilagodilo novih družbenim omrežjem? Imam občutek, da še vedno raziskujemo, da še vedno iščemo načine komuniciranja na družabnih omrežjih. Obstajajo sijajni in tudi slabi primeri, a zdi se mi, da še nismo prišli do trenutka, ko bi lahko rekli, super, zdaj smo se prilagodili družabnim omrežjem. Še vedno iščemo "sveti gral" oglaševanja na družabnih omrežjih.

Zdi se, da ima oblikovni vidik, sam dizajn, danes še večjo težo kot nekoč, se strinjate? S tem se popolnoma strinjam. Mislim, da ima dizajn dandanes večjo težo, kot jo je imel nekoč. Če vzamemo za primer samo nove medije, lahko vidimo, da je dizajn vse bolj prisoten in pomemben.

Lahko na kratko povzamete, o čem boste predavali na Diggitu? Creativity meets business. :)